Pa ne gre samo za posameznike, ki so, kot rečeno, izpostavili svoje znanje, ugled in avtoriteto, temveč za celotne strukture. Torej je celoten zdravstveni sistem dokazal, da je organizacijsko in vsebinsko dobro zastavljen. Javno zdravstvo tako ne bi smelo biti nikoli več predmet politikantskega ravnanja teh istih politikov, ki se danes predstavljajo kot rešitelji ali celo odrešitelji. Tako levih kot desnih in sredinskih. Enako velja na primer za cel javni izobraževalni sistem, kjer se odločitev ustavnega sodišča slučajno časovno prekriva s trenutno krizo. Na teh področjih res ne bi smelo biti več dileme: javno pred zasebnim. Spoštovanje strokovnih ravnanj se je konec koncev pokazalo tudi v okviru civilne zaščite.

Skratka, ravnanja so se nehote pokazala tudi pri delitvi Slovenije na pokrajine, kjer se politika 30 let ni bila sposobna dogovoriti o kriterijih in razdelitvi. Zdaj so nas razmere »prisilile«, da se je pokazala prava slika pokrajin v državi, ki je preveč centralizirana in prenormirana.

Tudi določene »varovalke«, denimo dvotretjinska večina v parlamentu, so se pokazale kot pozitiven primer pri odločanju glede skušnjav znanih politikov v smeri avtoritarnosti. Tudi nekateri pristojni organi, kot denimo informacijska pooblaščenka, varuh človekovih pravic in drugi, so pokazali strokovnost, neodvisnost in pokončnost ter zakonitost. Hkrati se je pokazala tudi vsa beda tistih podsistemov, kjer se je politika neumorno vmešavala v strokovne zadeve. Mislim na področje obrambnega sistema, bolj konkretno na področje Slovenske vojske. Seveda se »pričakuje« ponovno negativna ocena vrhovnega poveljnika obrambnih sil, ki pa zna dobro poskrbeti za svojo promocijo. Prav tako so seveda negativni poskusi politizacije policije, Sove, zdravstva, itd., kar ne vliva ravno zaupanja v sistemske rešitve.

Če sklenem: čeprav smo se malo po sili znašli v razmerah, ki so nas vse skupaj presenetile, se je vseeno pokazala vrednost rešitev in ravnanj, ki so jih izvedli in jih še izvajajo strokovnjaki, ne pa politiki, ki že iščejo svoje koristi v prihodnjih volitvah. Z obrazci in ravnanji iz preteklosti si pač ne morejo več zagotoviti našega zaupanja. Verjamem pa, da kljub kadrovskemu povzpetništvu in kadrovskemu cunamiju, poskusu podrejanja novinarjev in drugih šlamastik, ki se dnevno dogajajo, ter blatenju lastne države v tujini obstajajo ljudje, ki so pokončni, imajo znanje, avtoriteto in voljo ter zaupanje ljudi, da nas nikoli več ne popeljejo v neke stare preživele čase. Pa ne mislim na današnje oblastnike.

Tudi zato je ta kriza katalizator ravnanja vsakogar od nas. Zato bi si drznil napisati morda neprimerno primerjavo iz športa, pa ne slučajno, strokovnjaki – politika 1:0.

Miloš Šonc, Grosuplje