IMF ob tem Sloveniji za letos napoveduje 0,4-odstotno, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodi, naj se letos dvignila na devet odstotkov, prihodnje leto pa upadla na šest odstotkov.
Komentarja glede Slovenije v danes objavljenem poročilu ni. Je pa v močno spremenjenih okoliščinah zaradi novega koronavirusa IMF, ki je lansko jesen državi za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast, konec marca napovedoval padec obsega BDP ter državi ponudil pomoč.
IMF je danes, dva dneva pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved. Ta bo za vse popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo svetovna pandemija koronavirusa povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.
Vse analitske hiše bodo zaradi koronavirusa spremenile ocene v negativne. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je konec marca ocenil, da bo Slovenija letos beležila od šest- do osemodstotno krčenje BDP. Tudi Banka Slovenije je napovedala globok padec slovenskega BDP.
Triodstotno krčenje globalnega BDP
Pandemija svetovno gospodarstvo potiska v globoko recesijo, je v najnovejšem poročilu ocenil IMF. Globalni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos skrčil za tri odstotke, a bi se v letu 2021 lahko povrnil k 5,8-odstotni rasti. Območju z evrom se medtem letos obeta kar 7,5-odstotni padec.
IMF je v najnovejšem poročilu z naslovom Svetovni gospodarski obeti (World Economic Outlook), ki ga je objavil pred spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke, opozoril na dramatične spremembe, ki jim je svet priča v zadnjih mesecih. Zaradi pandemije smo se znašli v "temačni realnosti", ko se novi koronavirus hitro širi po svetu in terja številna človeška življenja.
Zelo verjetno sledi najhujša recesija po veliki depresiji
Po oceni sklada je zelo verjetno, da bo globalno gospodarstvo izkusilo najhujšo recesijo od velike depresije, kar pomeni, da bi krčenje preseglo tistega v času globalne finančne krize pred desetletjem. Globalni BDP se bo "dramatično" skrčil. Leta 2021 je pričakovati delno okrevanje, a bo gospodarstvo ostalo pod trendom iz časa pred pandemijo. Moč samega okrevanja je ob tem še zelo negotova, saj je v zvezi z njo veliko neznank, vključno s tem, kako dolgo bo še trajalo, da države zajezijo širjenje virusa.
IMF tako ob sedanji oceni gospodarskih obetov navaja, da so "mogoči in morda celo verjetni" še precej slabši scenariji.
Za globalno gospodarstvo je IMF svojo napoved glede na januarsko oceno za letos popravil za 6,3 odstotne točke navzdol. Prihodnje leto pa se globalno obeta za 2,4 odstotne točke višja rast, kot je bilo pričakovano v začetku leta.
Razvita gospodarstva bodo letos beležila 6,1-odstotno krčenje BDP, države v razvoju pa enoodstotni padec.
Med razvitimi državami se ZDA letos obeta 5,9-odstotno krčenje, Nemčiji sedemodstotno, Franciji 7,2-odstotno, Italiji 9,1-odstotno in Španiji osemodstotno znižanje. Japonski BDP se bo skrčil za 5,2 odstotka, gospodarstvo Velike Britanije pa za 6,5 odstotka.
V vseh omenjenih gospodarstvih naj bi se, če bodo držale predpostavke, leta 2021 povrnili k rasti. ZDA bi tako lahko beležile 4,7-odstotno krepitev, Nemčija 5,2-odstotno, Francija 4,5-odstotno, Italija 4,8-odstotno, Španija 4,3-odstotno, Japonska triodstotno in Velika Britanija štiriodstotno gospodarsko rast.
Celotna EU bo letos občutila 7,1-odstotno krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa naj bi se povrnila k 4,8-odstotni rasti.
Med državami v razvoju pa naj bi se Kitajska in Indija letos izognili recesiji z enoodstotno oz. 1,2-odstotno rastjo. Prihodnje leto naj bi se Kitajska povrnila k 9,2-odstotni rasti, Indija pa naj bi beležila 7,4-odstotno krepitev BDP.
Rusko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa poraslo za 3,5 odstotka. Države Latinske Amerike in Karibskega otočja naj bi letos občutile 5,2-odstotni gospodarski padec, prihodnje leto pa 3,4-odstotno rast.
IMF ocenjuje tudi, da se bo po lanski 0,9-odstotni rasti globalne trgovine z blagom in storitvami ta letos skrčila za 11 odstotkov, prihodnje leto pa porasla za 8,4 odstotka.
Šibke bodo ostale cene nafte; povprečna cena, ki je bila lani pri 61,39 dolarja za 159-litrski sod, naj bi bila letos pri 35,61 dolarja, v letu 2021 pa pri 37,87 dolarja.
Resnični izid bi lahko bil še slabši
Sklad sicer opozarja, da bi lahko bil dejanski izid še mnogo slabši od sedaj predvidenega v primeru, da omejevalni ukrepi trajajo dalj časa - sklad trenutno izhaja iz predpostavke, da se v drugi polovici leta svet povrne v normalne okviru - da bomo v prihodnjem letu priča ponovnemu izbruhu virusa ali da se zgodi kar oboje.
IMF je sicer opozoril, da bo po koncu pandemije globalno gospodarstvo potrebovalo še več finančnih injekcij, da se pobere iz globokega brezna. Še najbolj učinkovit bi bil koordiniran pristop vseh razvitih držav sveta.
