Cerkniški ribiči so zadnje dni minulega tedna iz usihajočega Cerkniškega jezera na varno spravili nekaj deset tisoč rib, predvsem ščuk, veliko tudi krapov. Kot pravi predsednik ribiške družine Cerknica Miha Urh, je letos reševanje potekalo dober mesec prej, kot so vajeni. »Po tihem smo upali na kakšen močnejši dež. Nazadnje je jezero marca presahnilo leta 2007, tovrstne akcije pa po navadi izvajamo šele konec maja,« pove Urh in upa, da se je v tem času ščuka že drstila. »Cerkniško jezero je eno največjih drstiš v Evropi. In minuli četrtek smo lahko videli, da so mladice ščuke velike že dva do tri centimetre.«
Reševali tudi 20 kilogramov težke krape
Že v četrtek dopoldne je ena od štirinajstih reševalnih ekip opazila izredno nizek vodostaj na Rešetu in potrebno je bila izredno hitro posredovanje. »Reševanje je bilo zelo oteženo, saj je bilo treba rešiti veliko jato krapov, ki je ostala v Rešetu. Bilo jih je več kot petdeset. Težki so bili od osem pa do 20 kilogramov in vsakega je bilo treba na roke prenesti v cisterno. Iz vode in blata smo rešili tudi nekaj merskih ščuk,« je povedal Urh in dodal, da je reševanje oteževala tudi izredno strma brežina. »Na pomoč so nam priskočili tudi naključni obiskovalci, reševanje rib pa je od daleč spremljala policija, ki je bila obveščena o 'druženju' na javnih površinah.« V cisterni s čisto vodo, kjer so se zbirale rešene ribe, se je našel tudi kakšen linj, klen, nenek, ostriž in rdečerepka, do katere lokalni ribiči ne gojijo pretirane simpatije. »Rešene ribe sta gospodar in čuvaj prenesla v ribnik Rešeto, kjer smo pred dvema letoma tudi sanirali pregrado, ki zagotavlja stalno vodo. Od tam pa bo vsaka našla svojo pot.«
Pred požiralnikom so postavili mrežo
Tudi naslednje dni so ribiči budno spremljali usihanje jezera in opazovali, kako so večje ščuke plavale po potoku navzgor. Tako je bilo že v soboto zjutraj jasno, da bo treba v poznih popoldanskih in večernih urah sklicati novo reševalno akcijo. Tokrat pri Vodonosu. »Pred požiralnikom smo postavili mrežo in počakali, da je gladina vode usahnila. Še okrog devete ure zvečer je voda merila dober meter, zato se je reševanje začelo malo po polnoči,« pove Urh in doda, da so zaradi dvigovanja mulja in blata stopili v vodo zadnji hip. Na roke so polovili približno pol tone rib in tudi tokrat rešili predvsem ščuke, krape, linje, nekaj je bilo tudi ostalih vrst. Kljub uspešni reševalni akciji bodo ribiči še preverjali požiralnike in usihanje vodne gladine. Če v nekaj dneh ne bo nove pošiljke vode, bodo ribe reševali v drugih delih jezera, nazadnje v Zadnjem kraju in Kotlu.
A ne glede na požrtvovalnost ribičev je usoda cerkniške ribiške družine podobna številnim po Sloveniji. »Z reševanjem smo zagotovili, da bodo ribe v Cerkniškem jezeru, a kot kaže, letos ne moremo računati na turiste, ki pridejo k nam lovit. Ribiška družina je društvo javnega pomena, zato na tem mestu tudi javno pozivam ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, naj ribiške družine opraviči plačila koncesijske dajatve za vsaj naslednji dve leti,« zaskrbljeno in po koncu reševanja vidno utrujen pove predsednik cerkniške ribiške družine Miha Urh.
