Strokovnjaki so raziskavo opravili na 214 bolnikih, pri tretjini pa je novi koronavirus vplival na živčni sistem. Med pogostejšimi simptomi sta vrtoglavica in glavobol, nekateri so imeli motnje tudi pri zaznavanju vonja in okusa, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V preteklih dneh so se že pojavila poročila, da bolniki, ki trpijo zaradi covida-19, vsaj začasno izgubijo vonj ali okus. Ti simptomi so nakazovali na to, da so v bolezen vpleteni tudi možgani, je povedal infektolog z z nemške univerzitetne klinike Regensburg Bernd Salzberger. "Zaenkrat je precej malo preiskav možganov bolnikov s koronavirusom. Tu tipamo še v temi," je dodal.

Tudi študija iz Wuhana je osnovana le na preučitvi kartotek bolnikov, laboratorijskih izsledkov in radioloških preiskav. Ekipa okoli nevrologa Linga Maa je ugotovila, da je imelo 78 bolnikov, kar je 36,4 odstotka, nevrološke simptome, ki so bili hujši, če so trpeli za hujšo obliko covida-19. Od tega je imelo 36 bolnikov vrtoglavico, 28 glavobol. Dodatno je 12 bolnikov začasno izgubilo možnost okušanja, 11 pa jih ni vonjalo. Šest bolnikov je doživelo kap.

V neodvisnem uvodniku k študiji so nevrologi z univerze v Kaliforniji razdelili simptome v specifične (izguba vonja in okusa, šibke mišice in kap) in nespecifične (glavobol, vrtoglavica, krči). Predvsem pri slednjih ni jasno, ali so simptomi bolezni ali del sistemske vnetne reakcije zelo bolnega človeka. To bodo morali pojasniti v prihodnjih študijah, piše dpa.

Pomemben del raziskave je, da so specifični simptomi že del zgodnjega obolenja, so še poudarili ameriški nevrologi Samuel Pleasure, Ari Green in Andrew Josephson.

Tudi pri povzročiteljih sindroma akutnega oteženega dihanja (sars) in bližnjevzhodnega respiratornega sindromom (mers) so ugotovili, da lahko vplivajo na živčni sistem. Pri obeh okužbah so eksperimentalno potrdili, da lahko virus pride do možganov preko živčnega sistema za vonj v nosni odprtini.

Pri covidu-19 sedaj teče razprava, ali je lahko apneja, ko človek neha dihati, tudi posledica nevrološke poškodbe, na primer vnetje možganskega debla, kjer je tudi središče za krvožilni sistem in dihalne poti. Več raziskav je že potrdilo, da je verjetnost smrti pri covidu-19 višja za osebe, ki imajo težave s krvožilnim sistemom, visokim pritiskom, obolenjem dihal in rakom. Vse to so tudi bolezni, ki so pogostejše pri kadilcih. Zato predstavnica nemškega raziskovalnega centra za rakasta obolenja Ute Mons opozarja, da je covid-19 nevarnejši za kadilce.

Pri centru so preučili šest kitajskih študij in eno ameriško, a te niso popolne, saj trenutno še ni prioriteta, da bi preučevali pridružene bolezni in uživanje tobaka. Zaenkrat tudi še ni dokaza, da so kadilci bolj dovzetni za okužbo. "Bi pa bilo verjetno, ker kadilci večkrat kot drugi ljudje svoje roke, ki so morda okužene v virusom, ponesejo k svojim ustom," je dodala Monsova.