Evropski finančni ministri so se v drugem poskusu le dogovorili o novem paketu finančne pomoči za članice Unije, ki jih je močno prizadela epidemija koronavirusa. Sveženj ukrepov je vreden 540 milijard evrov. Med njimi ni instrumenta skupnega zadolževanja evrskih držav z izdajanjem evroobveznic, ki so v zadnjih dobrih dveh tednih močno razdelile članice Evropske unije. Verjetno pa razmišljanje o skupnem zadolževanju še ni povsem odpihnjeno z mize. V evropski komisiji so zadovoljni z doseženim dogovorom, ki ponuja pomoč državam, podjetjem in zaposlenim. V Bruslju so tako ocenili, da je dogovor finančnih ministrov dober pokazatelj evropske solidarnosti. Zadovoljen je bil tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki ga je označil za »pomemben preboj«.
»Dogovor je dober. Ni sicer drzen, pomeni pa dober začetek. Če se ne bi dogovorili, bi bila to katastrofa. Dejansko pa v tej fazi tudi sam nisem pričakoval več od dogovorjenega. Smo na podobni točki kot med gospodarsko krizo, ko je bilo potrebnih več srečanj evroskupine, da se je okrepilo ukrepe,« je ocenil Guntram Wolff, direktor ekonomskega mislišča Bruegel.
Finančni ministri so v sklepe zasedanja še zapisali, da bodo nadaljevali delo pri načrtu za pokrizno obnovo evropskih gospodarstev. Temelje za načrt gospodarskega okrevanja po koncu epidemije naj bi voditelji postavili na vrhu 23. aprila. Takrat bi se utegnila tudi ponovno pojaviti razmišljanja o skupnem zadolževanju in vzpostavitvi posebnega začasnega sklada za okrevanje evropskega gospodarstva v vseh državah članicah. »Trdno sem prepričan, da bo sklad ustanovljen in se bomo na koncu skupno zadolževali na način, ki ga moramo še določiti,« je ocenil francoski finančni minister Bruno Le Maire.
Ključno vlogo pri tem načrtu okrevanja z novimi evropskimi investicijami pa naj bi vsaj sodeč po sklepih zasedanja evroskupine imel prihodnji sedemletni proračun. Evropska komisija je že sporočila, da bo tudi v novem predlogu proračuna, ki ga pripravljajo, zajet zeleni dogovor za hitrejši prehod na trajnostno naravnano gospodarstvo. Da je treba najti način, kako sklad za pokrizno okrevanje povezati z novim večletnim evropskim proračunom, je po zasedanju evroskupine ocenil tudi evropski komisar za finance Paolo Gentiloni.
Kompromis o posojilih ESM
Finančni ministri držav evrskega območja so se poleg že dogovorjenih pomoči Evropske centralne banke in evropske komisije dogovorili o dodatnih varnostnih mrežah za blažitev gospodarskih posledic pandemije koronavirusa za države, podjetja in zaposlene. Osrednji del dogovorjenega svežnja je možnost novih ugodnih kreditov državam iz Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM). Čeprav je pomoč tega sklada v minulih dneh najostreje kot nezadostno označevala Italija, je med državami vendarle prišlo do kompromisa. Nizozemska je namreč popustila pri zahtevi, da bi podelitev posojil ESM pogojevali z ostrimi pogoji. Hkrati pa je uradni Haag ohranil svoje nasprotovanje izdajanju evroobveznic. Kljub vsemu pa je na koncu dogovor za odličnega opisal tudi italijanski finančni minister Roberto Gualtieri.
Države bodo lahko iz ESM pridobile ugodna posojila za največ dva odstotka svojih BDP, pri čemer pa jih bodo lahko porabile le za financiranje posrednih ali neposrednih stroškov zdravstvene oskrbe, zdravljenja in preprečevanja koronavirusa. V te namene bodo posojila brez posebnih pogojev. Drugače pa bo – in tukaj tiči kompromis med različnimi pogledi držav – če bodo države posojila ESM želela črpati za blažitev posledic gospodarske krize. Dodelitev posojil v ta namen bo namreč povezano z določenimi pogoji.
Če bi vse države zaprosile za maksimalni delež glede na njihove BDP, bi ESM lahko državam financiral posojila v višini 240 milijard evrov. Ko bodo načrt potrdili še evropski voditelji (naslednji evropski svet bo potekal 23. aprila), bi lahko bila posojila ESM na razpolago v dveh tednih. Vprašljivo pa je, ali bodo vse države tudi uporabile to možnost. Kot je pojasnila Maria Demertzis, raziskovalka na inštitutu Bruegel, Nemčija ali Nizozemska denimo ne bosta potrebovali kreditov ESM. Po drugi strani pa morda ponujene možnosti nekatere države, kot sta Italija in Španija, sploh ne bodo uporabile, saj bodo za črpanje posojil določeni posamični pogoji, je dodala Demertzisova.
Finančni minister Andrej Šircelj je danes povedal, da Slovenija razmišlja o uporabi teh posojil. Slovenski delež v dogovorjenih sredstvih ESM za blažitev krize bi znašal okoli 900 milijonov evrov. Po Šircljevih besedah bo večinoma šlo za kratkoročna posojila, pogoji zanje pa bodo odvisni od makroekonomskega položaja držav, ki bodo za ta posojila zaprosile.
Za pomoč zaposlenim Sloveniji 900 milijonov evrov?
Za zaščito malih in srednjih podjetij, ki so utrpela negativne posledice koronakrize, so finančni ministri potrdili tudi pobudo Evropske investicijske banke za vzpostavitev poroštvenega sklada v višini 25 milijard evrov, s pomočjo katerega bi podjetja lahko dobila ugodna posojila v skupni višini 200 milijard evrov.
Kot so pojasnili na slovenskem finančnem ministrstvu, bo poroštveni sklad na voljo malim in srednjim podjetjem prek finančnih posrednikov (komercialnih bank in SID banke). Vlade bodo za jamstvo lahko zaprosile tudi v primerih, ko so za svoja mala in srednja podjetja vzpostavila namenske garancijske sheme. »Predlog EIB ne predvideva nobene alokacije po državah, temveč je koriščenje odvisno od projektov oziroma podjetij, ki bi bila primerna za dodelitev take garancije. Kriteriji se še določajo,« so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Tretji element dodatne finančne pomoči za podjetja in zaposlene, ki so ga potrdili finančni ministri, pa je mehanizem za pomoč ohranjanja zaposlenih in omogočanja dela za krajši delovni čas v podjetjih. Mehanizem z imenom Sure je predlagala evropska komisija. Državam članicam bo za ohranjanje zaposlenosti na voljo 100 milijard evrov ugodnih posojil, Slovenija pa po Šircljevih besedah računa na okoli 900 milijonov evrov.
Mehanizem Sure bo financiral sheme skrajšanega delovnega časa, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Za njegova posojila bodo lahko zaprosile države, ne pa podjetja: »Posojila bodo temeljila na jamstvih, ki jih zagotovijo države članice, v našem primeru RS in bodo namenjena tja, kjer so najbolj potrebna. Izkoristile jih bodo lahko vse države članice, vendar bodo zlasti pomembna za najbolj prizadete države.«
