Za slovensko nogometno mitologijo je tekma zanimiva, ker je v njej sodeloval Suad Beširević, lansko jesen umrli zvezdnik Svobode, Slovana, Borca, Reke, Publikuma ter pozneje ciprskega Apollona. Predvsem pa tisti trener, ki je z liziko v ustih sedel na klopi Olimpije, ko je ta leta 2003 doma remizirala z Liverpoolom 1:1. Ker kdaj od koga po Ljubljani slišiš, da je Suad v tisti finalni pokalni tekmi dal gol, povejmo, da ga ni. Morda bi ga dal v simulirani računalniški ponovitvi taiste tekme, kot bi Stojković zadel enajstmetrovko in bi bil rezultat 1:2.
Na stavno ponudbo so namreč prišle simulirane tekme. Tekme, ki jih bo odigral računalnik oziroma generiral algoritem, ki temelji na »zgodovinski bazi podatkov posameznega športa in statističnih rezultatih«, pojasnjujejo na estavah. Na voljo so tekme vseh glavnih evropskih lig, ki bi se po dejanskem razporedu morale odigrati ta konec tedna. Da je ponudba, podobno kot pri spletnem pokru ali lotu, delikatno povezana s slepim zaupanjem v poštenost prireditelja tekme, torej v računalnik, ki bo to tekmo »mlel«, oziroma v (angleško) podjetje, ki te vrste ponudbo ponuja, ni treba zgubljati besed. Je pa vredno poskusiti. Morda se da umetno inteligenco kje prestreči? Dojeti njeno delovanje? Čeprav s pomočjo kakšnega statističnega programa. Kajti človeški faktor je v primeru teh tekem izvzet. Algoritme so ustvarili računalničarji, podatki, na katerih programi delujejo, pa so nujno omejeni. Selekcionirani. In algoritmizirani. Kar dejanska naključnost (zunaj religioznih čustev) ni. Zaplata trave, na kateri je aprila 2014 usodno zdrsnilo S. Gerrardu, ni bila programirana. Vse to nemarno odpravlja sentimentalnost in budi novo strast! Kajti ob vnovični predpostavki, da ti, ki imajo v lasti računalnik, tekem ne bi prirejali, pravzaprav igraš proti njim, ki so izbrali podatke, iz katerih računalnik generira simulacijo tekme. Če to ni priložnost?!
