Pomoč prostovoljcev za starejše je projekt Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, v katerem sodeluje 13 kulturnih ustanov, ki sodijo pod okrilje MOL. Prostovoljci so tokrat kulturniki, ki po telefonu poklepetajo s starejšimi občani, ki živijo sami, da jim preženejo dolgčas in morebitno stisko v času koronavirusa. Hkrati pa tudi igralci s to altruistično gesto na neki način razbremenjujejo sebe.
Kulturniki kot prostovoljci
Vodja programa Amir Crnojević pravi, da tudi sicer sledijo potrebam starih ljudi, s to akcijo pa so že vnaprej predvideli, kaj lahko prinese osamitev. Poleg kulturnikov so vključili še svoje prostovoljce in strokovne delavce, skupaj jih je 80, vseh sodelujočih v programu pa je več kot 500. »Prostovoljci so dobili strokovne usmeritve o takšnih telefonskih pogovorih, kjer je treba ljudi predvsem znati aktivno poslušati – razumeti razumeti čustva, potrebe in želje sogovornikov. Pripravili smo jim tudi telefonske številke drugih organizacij v MOL, ki v teh trenutkih dajejo podporo in pomoč ljudem v stiski,« je še povedal Crnojević.
»Vsak od nas prostovoljcev ima svojega varovanca, s katerim vzdržuje stik, kolikor si ta želi. Na začetku sem bil v zadregi, kako naj nekoga kar pokličem in začnem pogovor, ali mi bo zaupal,« pojasnjuje igralec MGL Boris Kerč. »Ampak ko sem se prvič slišal z gospo, je takoj vedela, za kaj gre; tudi sicer je zelo zgovorna. Poklical sem jo že večkrat, govoriva tudi po uro. Ker je gospa obiskovala gledališče, tudi MGL, in ker rada bere, sva hitro našla skupne točke pogovora.« Ugotovila sta tudi, da Kerč pozna njeno znanko, s katero nimata več stikov, zato ju bo povezal in bosta imeli še en stik več.
Pogovori so kar stekli
Igralka Tanja Dimitrievska je prvič vstopila v prostovoljske čevlje, najbolj se spomni prvega klica, ko je bila v zadregi, kako se bo izšlo. »Prav neverjetno je bilo, da sva začeli klepetati, kot bi se že od nekdaj poznali. Zelo vitalna gospa pri 91 letih vsak dan prehodi šest kilometrov, obiskuje jutranjo telovadbo, sama prideluje zelenjavo in zelišča na vrtu, kuha in deli odlične recepte. Med nama se je vzpostavila bližina, slišiva se redno, kar pri obeh pripomore k občutku normalnosti.«
Malo drugačno izkušnjo ima igralka Bernarda Oman, z 90-letno gospo sta se pogovarjali trikrat, potem pa jo je njen sin obvestil, da je padla in se poškodovala.
»Ko bo okrevala, se bova spet slišali. Drugače je gospa zelo živahna, živi sama, rada mi je pripovedovala o starih časih, predvsem o vojni in o obdobju po njej. Mene pa je recimo zanimalo, kako živi zdaj; očitno je dobro organizirana glede pomoči na domu, ima tudi skrbne svojce. V njej je optimizem, dobra volja. Tudi glede sedanjega stanja pravi, da bo pač treba malce potrpeti,« je še dodala Omanova.
»Moja gospa je nekaj časa delala kot osnovnošolska učiteljica in ker zdaj doma šolam dva osnovnošolca, se veliko pogovarjava tudi o tem,« pa je povedala igralka in prostovoljka Karin Komljanec. »Ne slišiva se vsak dan, ker pravi, da imam jaz preveč dela. To je še posebej lepo, da tudi ona skrbi zame, da torej nekako skrbiva druga za drugo. Je pa čas, ki si ga vzamem za pogovor z njo, postal v resnici tudi čas, ki si ga od vsakdanjih obveznosti vzamem tudi zase.«
