»Bilo me je strah, bil sem povsem iz sebe, niti sanjalo se mi ni, kako bo delati na daljavo vsak božji dan,« v viralnem posnetku na youtubu o spopadu s pandemijo s kitaro v rokah prepeva Michael Bruening, profesor zgodovine in mednarodnih odnosov na univerzi v ameriškem Missouriju. Besedilo pesmi I will survive Glorie Gaynor je prilagodil težavam, s katerimi se je soočil ob skoku iz učilnice na splet, in tako učiteljem po vsem svetu pokazal, da so vsi na istem, a da se lahko s kančkom humorja in dobre volje preživi vse. Zlasti starejši, katerih glavni pomočniki pri predajanju znanja so bile zelene table in bele krede, imajo pri prilagajanju na nove razmere v času učenja na daljavo največje težave, a tudi ti so se v zadnjih tednih že dobro znašli.
Ohranjanje stika z učenci
Nekateri šolniki, tako tuji kot slovenski, si pri podajanju snovi pomagajo z videi. Najlažje je starim mačkom, ki so filmčke snemali že pred izbruhom virusa. Med njimi je Ana Canzutti, učiteljica matematike z osnovne šole Dornberk. V tednih izolacije jih je ustvarila kar 19, v zadnjih dveh letih že 56, ki jih objavlja na matematičnem blogu Travel Math Class. »Učence skušam spodbuditi, da sami pridejo do znanja, a jih trenutno zaradi onemogočenja skupinskega dela kot mentor pri tem težko vodim. S pomočjo videa mi vendarle uspeva ohranjati stik z njimi,« opiše prvotni razlog za takšen način podajanja snovi. »Tisti, ki jim je matematika pisana na kožo, bi naloge znali rešiti samo s pomočjo učbenika, večina pa potrebuje takšen nazoren prikaz,« pristavi. Za nekajminutni video s pripravami vred, a brez nalaganja na splet, porabi dobro uro.
Na blogu najdemo vse, od računanja statistične in matematične verjetnosti ter obsega in ploščine likov do načrtovanja težiščnic trikotnika pa povprečja, modusa in mediane, posnetki so opremljeni z razlago in tipičnimi primeri. »Če vam kakšna naloga dela težave in je ne znate rešiti, zapišite to v komentar, saj vam bom tako lahko pomagala,« učiteljica matematike spodbuja k dodatni komunikaciji. »Zapomnite si, če boste matematiki (redno) posvečali nekaj časa, boste v njej postali dobri in uspešni, ne nazadnje pa vam bo postala še celo lahka,« svetuje učencem. Odzivi otrok so dobri, saj so jo ravno oni pred dvema letoma nagovorili k takšnemu delu. »Posnetki pridejo dodatno prav tistim, ki potrebujejo več časa za razlago, saj si lahko video večkrat ogledajo, pri učenju pa si lahko z njimi pomagajo tudi učenci drugih šol.«
V glavnih vlogah živali in mož
Med osnovnošolci OŠ Ivana Škvarče Zagorje ob Savi je zelo priljubljena učiteljica petega razreda Nina Jelen. V treh tednih poučevanja na daljavo je ustvarila trinajst posnetkov, nekaj jih je objavila javno na youtubu, peščico samo za svoje mulce. Z ljubiteljskim snemanjem videov se je ukvarjala že pred epidemijo, zato zdaj pozna že nekaj trikov. »Razlika je, da sem prej snemala z učenci, zdaj pa videe snemam zanje,« se zasmeji. V sodelovanju z otroki so nastali videi o varnosti na spletu, korupciji, skrbi za planet, snemali so tudi igrane prizore za obnove knjig za domače branje…
»Zdaj jih snemam zato, ker je učencem v tem zelo čudnem času malo lažje, ko vidijo svojo učiteljico, obenem se mi zdi prav, da slišijo razlago snovi, pa tudi, da so lahko samostojni in pri delu čim manj potrebujejo starše. V zapiske jim na kratko napišem glavne povzetke, o temi preberejo še v učbeniku… Po vsem tem lažje sama spim, ker verjamem, da jim bo nekaj ostalo v glavi, čeprav me ni ob njih,« učiteljica Nina Jelen pove o svoji filozofiji učenja. V aktualnih videih razlaga enačbe, prehranjevalno verigo, fotosintezo, v njih pa nastopajo mačka, polž, ptice, pajek. »Še sreča, da smo doma v rovtah, čisto zraven gozda in travnika, ki skrivata čudovito število majhnih, luštnih bitij,« pove o glavnih igralcih v svojih posnetkih, kot pomočnik pa tu in tam vskoči tudi njen mož. »V času izolacije so moji sostanovalci glavne zvezde filmčkov. V prikazu prostornine je tako namesto mene, ki sem imela tisti dan grozno frizuro, vskočil postavni znanstvenik Tomaž,« pojasni nastanek zabavnega videa, ki je na kup spravil celo družino in poskrbel za nemalo smeha. Učenci so nad filmčki navdušeni, pomagajo jim pri učenju, kakšnemu je všeč, da lahko s tipko utiša učiteljico.
»Ni treba biti popoln režiser, montažer in scenarist. Dovolj je že, da se pokažemo svojim učencem, da vidijo, da se trudimo zanje, saj je to tisto, kar potrebujejo,« učiteljica Nina svetuje kolegom, ki se s snemanjem morda le še spogledujejo. Učiteljica Ana povsem razume sram ob takem izpostavljanju, saj je bilo tudi njej ob prvih poskusih snemanja nerodno. A pravi, da je to povsem odveč: »Če vam je, snemajte samo papir ali roko. Bodite pogumni!«
