Med zelo prizadetimi panogami je bila tedaj tudi avtomobilska industrija, zato je na mestu vprašanje, ali so se odgovorni naučili dovolj, da napak ne bodo ponavljali in tokratna kriza ne bo tako uničujoča. Pred dobrim desetletjem so bili najprej na udaru ameriški proizvajalci, ko pa je bankrotirala investicijska banka Lehman Brothers, je to sprožilo plaz, ki je zasul še preostale celine. Tudi Evropo. Prodaja je močno upadla, podjetja so imela težave z likvidnostjo, banke pa denarja niso želele posojati. Celo največja podjetja so se znašla na robu bankrota. General Motors in Chrysler pa brez 80-milijardne pomoči države danes ne bi bila več med živimi.
Denar je postal kralj. Če česa, se tega danes avtomobilski velikani dobro zavedajo. Zato so veliko bolj strogi, ko beseda nanese na kapital, ne zapravljajo več, kot je potrebno, pripravljene imajo tudi dovolj velike rezerve denarja, saj so se tega, da bo kriza udarila prej ali slej, dobro zavedali. Tudi zato je bila konec leta 2007 zaloga denarja v bilanci stanja evropskih proizvajalcev le delček današnjega stanja. Dejstvo pa je tudi, da so razmere na kapitalskih trgih danes neprimerljive z obdobjem tako imenovane velike recesije, likvidnost je visoka, obrestne mere pa nizke, zato nihče ne pričakuje težav z gotovino.
Seveda so trenutne razmere nekaj še nikoli videnega. Celotna evropska avtomobilska industrija stoji, prodajni saloni so zaprti, zastopniki pa imajo na dvoriščih milijarde evrov velike zaloge štirikolesnikov, ki jih ne morejo prodati. Čeprav se to sliši uničujoče, pa odgovorni, prepričani, da se bodo razmere v mesecu ali dveh uredile, ne paničarjo. Pri BMW imajo tako v sodelovanju s 40 bankami pripravljenih 8 milijard evrov, pri Daimlerju pa celo 10 milijard, namenjenih prav za nepredvidljive dogodke, osmerica v Evropi največjih skupno 90 milijard. To je seveda še kako pomembno. Tudi če proizvodnja stoji, so fiksni stroški namreč še vedno 15-odstotni.
Seveda je mogoč tudi scenarij izpred desetletja, ko je nekatera podjetja s finančnimi injekcijami reševala država, a odgovorni se strinjajo, da nacionalizacija ni nikoli dobra in je resnično skrajen ukrep, saj praviloma država v zameno za denar zahteva, da se zaposlenih ne odpušča, kar pa je v primeru krize eden nujnih ukrepov zmanjševanja stroškov. Bolj smiselne se zdijo državne spodbude, ki imajo praviloma hiter učinek. Kakšen bo dejansko učinek koronavirusa na gospodarstvo, pa trenutno ne ve nihče; v najbolj črnem scenariju naj bi se prodaja avtomobilov v Evropi letos zmanjšala za tretjino. Težko je namreč pričakovati, da bodo ljudje po koncu karantene drli v salone in zapravljali, saj bo njihova prihodnost še nekaj časa negotova.
