Odvetniška zbornica je pripravila poziv k takojšnji aktivaciji sodne veje oblasti, v katerem ocenjuje, da je podaljšanje obdobja, po katerem sodišča do preklica ali najkasneje do 1. julija obravnavajo zgolj nujne zadeve (podobno kot v času sodnih počitnic), nesorazmerno. Sklicujejo se na Sodišče EU in Evropsko sodišče za človekove pravice, ki sta svoja vrata zaprli le do konca maja. V odvetniški zbornici so prepričani, da omejeno delovanje sodišč vse do 1. julija nesorazmerno posega v načelo pravne države in državljanom onemogoča dostop do pravočasnega pravnega varstva.
Za delovanje sodišč v večjem obsegu se zavzemajo tudi v združenju stečajnih upraviteljev.
Za elektronsko poslovanje in videokonference
V odvetniški zbornici zato predlagajo, da naj sodišča začnejo že zdaj obravnavati vse zadeve, v katerih postopki tečejo pretežno prek elektronske pošte, kot so denimo stečajne zadeve, prisilne likvidacije, zemljiškoknjižne zadeve, nekatere izvršbe in zadeve sodnega registra.
Prav tako bi po njihovem mnenju morali zagnati tiste zadeve, kjer je mogoče delo opraviti prek varnih elektronskih predalov ali videokonferenc (razen zaslišanja prič). Po predlogu odvetniške zbornice bi sodišča morala tudi v času epidemije izdajati sodne odločbe v primerih, ko so sprejetje sklepa ali razglasitev sodbe izpolnjeni že vsi pogoji. Najbolj nujno se jim to zdi na delovnem sodišču, saj bodo nekateri odpuščeni delavci dlje časa čakali na sodbo, kar neposredno vpliva na njihovo eksistenco.
Na vrhovnem sodišču so do predloga odvetniške zbornice močno zadržani. Kot pravijo, izredni ukrepi veljajo do preklica, tako da je 1. julij zgolj najbolj skrajen rok. »Odvetniška zbornica je prav tako zanemarila, da je sodstvo z omejitvijo poslovanja samo na nujne zadeve - predvsem na tiste, ki se nanašajo na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - ter z zagotovitvijo varnostnih ukrepov za zdravje in življenje strank in drugih udeležencev sodnih postopkov v prvi vrsti preprečilo, da bi sodišča postala žarišča okužb s koronavirusom,« pravijo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da bo sodstvo zato po koncu epidemije lahko začelo ponovno nemoteno poslovati v polni kadrovski zasedbi.
Na sodišču razmišljajo o možnosti skrajšanja sodnih počitnic (te potekajo od 15. julija do 15. avgusta), s čimer bi nadoknadili nekaj izgubljenega časa.
Nevarnost stečajne spirale
Predlogom odvetniške zbornice na vrhovnem sodišču tako niso naklonjeni, še posebej pa nasprotujejo predlogu odvetnikov in stečajnih upraviteljev, po katerem bi sodišča postopke prisilne poravnave in stečajne postopke ponovno pričela obravnavati kot nujne zadeve.
Ob tem poudarjajo, da je tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavzelo stališče, da v razmerah epidemije ne bi bilo smiselno opravljati dejanj, ki jih predvideva insolvenčna zakonodaja, saj bi se ta opravljala pod nenormalnimi tržnimi pogoji, ki so pogojeni z epidemijo in njenim vplivom na gospodarstvo.
Temu mnenju se pridružujejo tudi na vrhovnem sodišču: »Menimo, da ni primerno, da bi v teh specifičnih tržnih razmerah dolžnike v izogib stečaju 'silili' v postopke prisilne poravnave, v katerih so roki zaradi nujnosti učinkovitega vodenja postopkov kratki, posledice njihove zamude pa hude,« ocenjujejo na vrhovnem sodišču, kjer ob tem opozarjajo še na dejstvo, da je mogoče iz dosedanjih ukrepov izvršilne in zakonodajne veje oblasti razbrati, da si v tem trenutku nihče ne želi stečajev, še manj pa stečajne spirale.
