Velikonočna pojedina

Pred nami je praznični konec tedna, tradicionalno v znamenju trdo kuhanih jajc, hrena, šunke, potice in podobnih jedi. Tu se seznam seveda ne konča; poleg železnega repertoarja obstajajo še druge velikonočne jedi, ki se jih utegnejo razveseliti številni, ki jim vsako leto enak jedilnik že preseda. Marsikje ob tej priložnosti pripravijo jagnje, pa ne le v obliki peciva iz modela. V ovčjerodnih krajih se zadeve seveda lotijo z vrtenjem nad žerjavico, a za to potrebnega pribora pač ne premore vsak, zato se bomo z današnjim receptom omejili zgolj na stegno, pripravljeno v običajni pečici. Če imate srečo in imate možnost pečenja na vrtu ali terasi, se lahko ob lepem vremenu, ki se nam obeta, lotite denimo pečenja prazničnih jagnječjih zarebrnic na žaru… Ali pač zajca, ki dandanes na velikonočno obloženih mizah sploh ni pogost, čeprav je bil nekoč ob tem prazniku ključni igralec. Najbrž zato, ker je zajčevina od nekdaj veljala za dietno, domala vegetarijansko meso. In ker mora biti velikonočna miza za dobro letino obložena s karseda bogato hrano, zajec tam po današnjih izkrivljenih prepričanjih nima mesta. Ampak tradicijo pa kaže kdaj pa kdaj prikrojiti po svoje, saj dandanes povečini ne lomastimo vse dni s sekiro po gozdovih in ne opravljamo tako težaških del, da bi morali uživati čim bolj kalorično hrano. Praznike si lahko naredimo prehransko manj obremenilne in na mizo, če že mora biti meso, postavimo jedi iz zajčjega mesa ali jagnjetine, ki jim priložimo kakšno lahko spomladansko solato. Konec koncev je velika noč praznik pomladi, ko začne v naravi vse brsteti in poganjati. Tudi tradicionalno kuhano svinjsko šunko, čeprav gre načeloma za pustejši kos mesa, lahko zamenjamo z ustreznim kosom druge vrste mesa, če nam svinjina po okusu ali iz zdravstvenih razlogov ne ustreza. Med drugim je pri nas mogoče kupiti že pripravljeno, prekajeno in kuhano velikonočno šunko iz – konjskega mesa! V nekaterih mesnicah, specializiranih za konjsko meso, jo lahko kupimo v klasični prekajeni različici, po dogovoru pa tudi spečeno v testu. Konj resda ni tradicionalni udeleženec velikonočne pojedine, a kolikor nam je znano, tega še nihče ni prepovedal. V nobenem primeru pa ne pozabimo na hren, ki si ga lahko privoščimo kar tako, sveže naribanega, odličen pa je tudi v omakah. Največkrat se pojavlja v smetanovi ali jabolčni omaki, na Koroškem pa je domala edina priznana hrenova omaka kruhov hren oziroma »hrenov zos«, ki se ga v vseh letnih časih obvezno postreže h kuhani govedini (iz juhe) in praženemu krompirju, torej ob nedeljskem kosilu. Če kruhovega hrena še ne poznate, vam zaupamo silno enostaven recept. Potrebujete le nekaj starega belega kruha ali žemelj, narežete ga na majhne kocke in prelijete s čisto govejo juho. Ko se kruh dodobra razmoči in nastane gosta omaka, na vse skupaj naribate poljubno količino hrena in dobro premešate. Težko bi rekli, da je nastala priloga fotogenična, zagotovo pa je neverjetno okusna.