»Odločbe, ki nam nalaga rušitev objekta C, do današnjega dne še nismo izvršili,« je za STA povedal direktor Kemisa Boštjan Šimenc.
Poudaril je, da rok za rušitev, torej 15. april, predstavlja rok za izpolnitev materialne obveznosti po inšpekcijski odločbi. »Skladno z določbo prvega odstavka 6. člena interventnega zakona, ki se nanaša na tek sodnih in upravnih rokov, ta rok v trenutno znanih okoliščinah ne teče in se ne more izteči na dan 15. april 2020,« je izpostavil.
Tudi sicer je Kemis proti odločbi, ki mu nalaga rušitev podzemnega objekta, vložil vsa razpoložljiva pravna sredstva. Vložil je tudi tudi zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, o kateri pa pristojni organi še niso dokončno odločili.
Omenjeno zahtevo je Kemis že lani vložil na Upravno enoto Vrhnika, a je upravna enota želela odločanje prepustiti ministrstvu za okolje in prostor. Vlada je februarja odločila o pristojnosti in sklenila, da je za odločanje o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja vendarle pristojna upravna enota.
Upravna enota je nato 13. marca Kemisovo prošnjo zavrgla, ker ni bil izveden predhodni postopek, v katerem se ugotavlja morebitna potrebnost presoje vplivov na okolje. Ta argument v Kemisu zavračajo in trdijo, da je že po klasifikaciji jasno, da za take objekte ni treba izvesti predhodnega postopka, podobno je s tem argumentom odločanje o vprašanju upravni enoti vrnilo okoljsko ministrstvo. Na sklep upravne enote so se tako pritožili.
Pri Kemisu urejajo tudi dovoljenja za preostala dvaobjekta
Kemis tudi sicer skuša urediti potrebna dovoljenja za preostala dva objekta v sklopu centra za ravnanje z odpadki - po ugotovitvah gradbene inšpekcije je glavni objekt črna gradnja, prizidek k njemu pa nima uporabnega dovoljenja. Za glavno stavbo je Kemis že po opravljeni obnovi v skladu z zdaj že staro zakonodajo zaprosil za pridobitev uporabnega dovoljenja, za prizidek pa je zahtevo za izdajo tega dovoljenja vložil oktobra lani. Tudi v tem zadnjem primeru je upravna enota sprožila spor glede pristojnosti, glede katerega vlada še ni odločila.
Šimenc poudarja, da je šlo po njihovi oceni pri obnovi po velikem požaru, ki je Kemisov kompleks zajel maja 2017, za nujno gradnjo, ki jo je takrat veljavni zakon o graditvi objektov denimo dovoljeval za primere gradenj objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice. Kemis je po požaru obnovil objekte in v njih nadgradil požarno varnost, tudi z novim sistemom za avtomatsko gašenje. V sklopu tega sistema je zgradil nov podzemni bazen za požarno vodo, ki je postal jabolko spora.
V objektih, ki so črna gradnja, Kemis sicer v skladu z odločbo inšpekcije ne bi smel opravljati dejavnosti. A so v podjetju povedali, da odločbe ne bodo spoštovali. Tako nemoteno delujejo in prevzemajo odpadke, med drugim tudi iz ljubljanskega kliničnega centra, tudi v času epidemije novega koronavirusa.
»Ob tem, da smo uvedli dodatne zaščitne ukrepe za preprečevanje okužb, prevzem, skladiščenje in predelava odpadkov v Kemisu potekajo normalno. Odpadke sprejemamo nemoteno, prav tako poteka izvoz odpadkov na končno odstranitev v tujino,« je povedal Šimenc.
