Direktorica Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) Carissa Etienne v izjavi opozarja, da čakajo Latinsko Ameriko in Karibe hudi časi, saj bo »posredno ali neposredno zaradi covida-19 ogroženih na milijone življenj«. V tem scenariju so med najbolj ogroženimi skupinami staroselci na splošno, zlasti pa staroselci v amazonskem porečju, in obstaja bojazen, da bodo tam posledice katastrofalne. V zvezi s tem je koordinator indijanskih organizacij iz amazonskega porečja (COICA), ki združuje staroselske organizacije devetih držav (Bolivija, Brazilija, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru, Surinam, Venezuela in Francoska Gvajana), objavil »nujno sporočilo«, v katerem domačo in mednarodno javnost opozarja na ranljivost domorodnih skupnosti, in pozval k odgovornosti teh držav za zaščito prebivalcev pragozda.
Brez odpornosti proti infekcijskim boleznim od zunaj
V sporočilu izpostavlja, da živijo amazonski staroselci na težko dostopnih območjih brez zdravstvene infrastrukture in da njihove pravice sistematično kršijo veleposestniki, rudarji, lesarji, ki vdirajo na njihovo ozemlje, ne oziraje se na sprejete ukrepe in karanteno. Opozarjajo, da oborožene skupine celo izrabljajo izredne ukrepe za napade na indijanska naselja v Kolumbiji in Braziliji ter pobijajo njihove predstavnike in socialne aktiviste.
Po drugi strani epidemiologi in antropologi izpostavljajo izjemno občutljivo in problematično zdravstveno stanje v teh skupnostih zaradi patologij in imunskega sistema njihovih pripadnikov, ki niso odporni proti infekcijskim boleznim od zunaj, kot je pokazala epidemija gripe v preteklosti. Med njimi so zelo pogosti tudi hepatitis B, tuberkuloza, anemija, malarija, denga in kardiovaskularne ter druge bolezni. Ekonomski in socialni svet pri OZN dodaja, da več kot 50 odstotkov domorodcev, starejših od 35 let, zboleva za diabetesom tipa 2.
V teh razmerah in pri takih patologijah ima lahko širitev okužbe s covidom-19 katastrofalne posledice, zato COICA od vlad omenjenih držav in mednarodnih organizacij zahteva sprejetje nujnih ukrepov za zaščito staroselskih skupnosti, med drugim, da v informativno in preventivno kampanjo vključijo tudi predstavnike posameznih indijanskih skupnosti in rabo njihovega jezika, kajti amazonski staroselci govorijo 86 različnih jezikov. Prosijo jih tudi, naj jim omogočijo dostop do hrane, zdravil in higienskih ter zaščitnih proizvodov, vključno z dostopom do vode, kjer je to potrebno. Mednarodno skupnost in še posebej visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice pa pozivajo, naj bosta pozorna na morebitne »genocide« zaradi neizvajanja zaščitnih ukrepov proti koronavirusu.
Umik globlje v pragozd
Na območju Amazonije, ki se razteza na 7,4 milijona kvadratnih kilometrov (370 Slovenij) živi okoli 37 milijonov prebivalcev, od tega jih je pet ali šest milijonov (zanesljivih podatkov ni) pripadnikov 420 etničnih skupin, ki živijo v pragozdu. Po ocenah okoli 145 teh skupnosti nima stikov z zunanjim svetom. Njihova organiziranost na lokalni ravni je različna, čeprav imajo v okviru držav svoje organizacije, ki poskušajo te dni prek socialnih mrež informirati te skupnosti o potrebnih ukrepih za preprečevanje okužb, in kako ravnati v primeru bolezni. V Kolumbiji in Braziliji so denimo mednje celo razdelili zaščitne maske. Nekatere etnične skupine v Peruju so že v začetku marca zaprle dostop do svojih naselij, druge so se umaknile globlje v pragozd. A vseeno so že prišla poročila o več primerih okužb v brazilskem, kolumbijskem, venezuelskem in ekvadorskem delu Amazonije. Prinašalci virusa so evangeličanski misijonarji, rudarji in lesarji, ki ne upoštevajo državnih ukrepov in še naprej silijo v pragozd.
