Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je včeraj javnosti predstavil razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki opredeljuje dodatek za delo v rizičnih razmerah. Razlago so na pobudo ministrstva pripravili na komisiji za razlago kolektivne pogodbe javnega sektorja, ki ji predseduje Nataša Belopavlovič.
Komisija je sprejela razlago, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Tudi kadar sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, pa je javni uslužbenec do dodatka upravičen le za čas, ko je nevarnim pogojem izpostavljen. Ali kot se glasi uradna razlaga: »Do dodatka je (uslužbenec, op. p.) upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.«
O upravičenosti do dodatka po besedah Koritnika odloča predstojnik zavoda oziroma delodajalec. »Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu,« je še dodal.
Delodajalci naj bi sami odločali o dodatkih
Takšna razlaga kolektivne pogodbe za javni sektor je močno razburila sindikate. V prvi vrsti zato, ker so prepričani, da je komisija s tem, ko se je opredelila do tega, kdo je upravičen do dodatka, posegla v vsebino kolektivne pogodbe in presegla svoje pristojnosti. »Komisija je zlorabila svoja pooblastila, ki gredo samo do razlage tistega, kar piše v kolektivni pogodbi,« je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj.
Poleg tega pa je komisija po njegovih besedah sprejela sporno razlago, po kateri naj bi o tem, kdo je upravičen do dodatka, odločal delodajalec. »Po tej razlagi ima delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to v čemer koli objektivno opredeljeno,« je poudaril Štrukelj. Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je ob tem dodal, da takšna razlaga odpira možnosti za neenako obravnavo zaposlenih.
Počivavšek in Štrukelj zaradi sporne razlage in preseganja pristojnosti zahtevata odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe Nataše Belopavlovič. Izpostavila sta še, da je predsednica komisije imenovana s soglasjem vlade in sindikatov, Belopavlovičeva pa da soglasja sindikatov zdaj nima več.
V sindikatih so sicer prepričani, da bi bilo prav, da bi dodatek za delo v tveganih razmerah prejeli vsi, ki delajo na območju epidemije, razen tistih, ki delajo od doma. Od komisije pa so, kot pravijo, pričakovali predvsem, da bo določila objektivne dejavnike, po katerih bi lahko odločali o izplačilu dodatka.
