S. (njeno polno ime hranimo v uredništvu) je Makedonka, ki kot tuja študentka študira v Sloveniji. Ob študiju opravlja študentsko delo prodajalke, da lahko pokrije svoje stroške. Na tak način mesečno zasluži med 400 in 500 evri. Pred mesecem dni je zaradi epidemije novega koronavirusa čez noč ostala brez dela in brez prihodkov. Še vedno mora plačevati najemnino za stanovanje in druge življenjske stroške. »Pri najemnini za april mi bodo pomagali starši. Ne vem pa, kako bom zmogla, če se bo karantena nadaljevala še naslednji mesec,« nam je priznala.
Čeprav je vlada študentom v prvem zakonskem megapaketu namenila solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, S. do tega dodatka ne bo upravičena. Sprejeti zakon namreč določa, da je dodatek namenjen zgolj rednim študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, s čimer izključuje izredne študente in tuje študente, ki so sicer redno vpisani na slovenske fakultete.
Da je enkratni solidarnostni dodatek slab ukrep, ki je povrhu še nepošten do izrednih in tujih študentov, so vlado še pred sprejetjem zakonskega paketa opozarjali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), sindikatih in opoziciji. Poudarjali so, da bi morali pri dodeljevanju pomoči študentom upoštevati njihovo finančno stanje, izpad dohodka in trajanje epidemije.
Kljub pozivom je bilo določilo sprejeto v prvotni obliki, rednim študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji pa dodeljen enkratni dodatek, ki pa je nižji celo od povprečnega mesečnega dohodka študentov iz študentskega dela. Predstavniki študentov in civilne družbe zdaj vlado pozivajo, naj nepravilnosti odpravi, pomoč študentom pa razširi v okviru drugega zakonskega paketa, ki je trenutno že v sklepnih fazah.
Institucionalna diskriminacija
K odpravi nepravične obravnave tujih študentov je vlado pozvala tudi dekanka Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana Milena Horvat. Na ministrstvo za delo je naslovila dopis, v katerem opozarja, da je izključevanje tujih študentov iz državne pomoči diskriminacijsko. Ob tem je opozorila, da so tuji študenti poleg tovrstne institucionalne diskriminacije v trenutnih razmerah – ko se med ljudmi širi strah pred vsem, kar je tuje – tarče diskriminacije tudi v povsem vsakdanjih situacijah. Izpostavila je nedavni primer, ko je bil študent na podlagi rase diskriminiran na najemnem trgu. »Našemu študentu iz Kitajske so že januarja odpovedali stanovanje, češ da je okužen, pa četudi je bil v Sloveniji že več mesecev,« je povedala.
Koliko jih je ostalo v Sloveniji?
Podatki, ki smo jih pridobili od univerz in fakultet, kažejo, da je v Sloveniji ostalo vsaj tisoč tujih študentov. Na primorski univerzi so nam povedali, da je pri njih vpisanih nekaj več kot 700 tujih študentov, od tega jih v Sloveniji trenutno ostaja približno 350, na ljubljanski univerzi pa je jih je od okoli 3000 ostalo 700. Čeprav so nam na fakultetah dejali, da poskušajo s študenti vzpostaviti kontakt, natančnih podatkov o tem, koliko bi jih potrebovalo finančno pomoč, ali imajo urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje in podobno, nima nihče. Na primorski univerzi so sicer nedavno izvedli anketo med svojimi študenti, na podlagi katere ugotavljajo, da kar polovico trenutno zelo skrbi finančna situacija zaradi izpada prihodkov iz študentskega dela.
Večina tujcev je ob študiju delala
Nekaj uvida v situacijo, v kateri so se znašli tuji študenti, imajo tudi na ŠOS. »Tako kot pri slovenskih študentih se tudi pri tujih situacija razlikuje od primera do primera. A na podlagi pogovorov s tujimi študenti, ki se v zadnjem času na nas množično obračajo z vprašanji in izpovedmi o svojih stiskah, ugotavljamo, da se je velika večina vsaj deloma preživljala s pomočjo študentskega dela, zato imajo zdaj precejšnje težave zaradi izpada dohodka,« nam je povedal predsednik ŠOS Klemen Peran.
Okoli 90 odstotkov tujih študentov, ki so redno vpisani na naše fakultete in tukaj torej niso le na študijski izmenjavi, po njegovih ocenah prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Številni med njimi so se zaradi trenutne situacije v domovini in študijskih obveznosti odločili, da kljub epidemiji ostanejo v Sloveniji. »Nemalo je takih, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij in na pomoč družine ne morejo računati,« je opozoril.
Potrebujejo nadomestilo izpada dohodkov
V ŠOS vlado pozivajo, da z drugim zakonskim megapaketom solidarnostni dodatek razširi na vse študente, ki so upravičeni do socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, torej tudi na izredne in tuje študente. Poleg tega pa zahtevajo tudi uvedbo mesečnega nadomestila za vse dijake in študente (tudi izredne in tuje), ki so v preteklih 12 mesecih opravljali študentsko delo, in sicer v višini 80 odstotkov povprečnega mesečnega neto zaslužka v zadnjem letu.
Bo vlada njihove zahteve uslišala? Na ministrstvu za izobraževanje nismo dobili konkretnega odgovora. »Ker se z enakimi težavami soočajo številni študenti, tako doma kot v tujini, vlada išče rešitve na vseh področjih, vendar so kapacitete, sredstva in možnosti žal omejeni,« so zapisali.
