Minister za javno upravo Koritnik je pred medije danes stopil po tistem, ko je komisija za razlago kolektivne pogodbe na pobudo ministrstva pripravila razlago glede dodatka, ki ga določa 39. člen kolektivne pogodbe.
Kot so sporočili z ministrstva, je komisija navedla, da dodatek za delo v rizičnih razmerah, v katere sodi tudi epidemija, javnemu uslužbencu pripada za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Gre torej za pogoje, ko »je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija", je pojasnil Koritnik. O upravičenosti do dodatka odloča predstojnik oziroma delodajalec. »Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu,« je dejal minister.
Javni uslužbenec lahko prejem oba predvidena dodatka
Zagotovil je, da bo ministrstvo naredilo vse, da bo do izplačila dodatka prišlo čim prej. Opozoril je tudi na nov dodatek, ki ga je državni zbor sprejel z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki bo uveljavljen v naslednjih dneh. Gre za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Namenjen je tistim, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.
Javni uslužbenec lahko po pojasnilu ministrstva prejme dodatek iz naslova enega ali obeh zakonov, a skupna vrednost obeh dodatkov ne sme presegati 100 odstotkov osnovne plače. Sredstva za izplačilo dodatkov bodo zagotovljena iz proračuna.
Koritnik je tudi pojasnil, da ministrstvo že dobiva informacije od zaposlenih v javnih zavodih kot državljanov, ki opozarjajo na možne nepravilnosti, ponekod so izplačali pavšalna izplačila vsem, ki prihajajo na delovno mesto, ne glede na to ali so ali niso ogroženi. »To povzroča zelo veliko, po mojem mnenju utemeljeno nezadovoljstvo,« je dejal. Napovedal je, da bo država upravičenost preverjala preko svojih institucij.
Sindikati javnega sektorja zahtevajo odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška zahtevata odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Menita, da je z razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah presegla pristojnosti.
Kot sta v današnji izjavi dejala Štrukelj in Počivavšek, je komisija z razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve, dejansko posegla v samo kolektivno pogodbo, kar je po njunih besedah sporno samo po sebi. Takšni posegi so namreč možni samo s privoljenjem podpisnikov kolektivne pogodbe, ki so sindikati in vlada.
»Komisija je zlorabila svoja pooblastila, ki gredo samo do razlage tistega, kar piše v kolektivni pogodbi. Ne pa da se ustvarja novo resničnost. Posegla je v absolutno nedotakljiv princip, da se pogodbe vedno spreminjajo zgolj s soglasjem podpisnikov,« je dejal Štrukelj.
Komisija se je namreč opredelila do tega, kdo je upravičen do omenjenega dodatka. Navedla, da so to vsi tisti javni uslužbenci, ki v času epidemije opravljajo delo v nevarnih pogojih, kar pomeni v pogojih, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali celo življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
O tem, kateri zaposleni pa delajo v nevarnih razmerah, bo, tako je odločila komisija, odločal delodajalec. »Po tej razlagi ima delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to v čemerkoli objektivno opredeljeno,« je opozoril Štrukelj. Ta razlaga pa, tako Počivavšek, odpira tudi možnosti za neenako obravnavo zaposlenih.
