Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 določa, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
»Do dodatka so torej upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju, ne glede na dejansko izpostavljenost koronavirusu. Zakon tako enači delavce, ki delajo v varnem zavetju svojih domov, in delavce, ki morajo redno prihajati na delovna mesta, kamor sodijo tudi vsi zaposleni v trgovinski dejavnosti, lekarnah in bencinskih servisih,« je izpostavil generalni sekretar sindikata Ladi Rožič.
A slednje kategorije zaposlenih so »neprimerljivo bolj izpostavljene tveganjem« za svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih, zato v sindikatu delavcev trgovine Slovenije od odločevalcev zahtevajo zvišanje omenjenega dodatka na način, da bo ta primerno nagradil najbolj ogrožene skupine delavcev.
V sindikatu pričakujejo, da bodo vsa trgovska podjetja, ki obratujejo v času krize, predvsem pa trgovine, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, lekarne v zasebni lasti in bencinski servisi delavcem izplačale višje krizne dodatke, in sicer 500 evrov neto. »Prav tako pričakujemo primerno prilagoditev omenjenih kriznih dodatkov s strani odločevalcev, in sicer najkasneje v sklopu drugega svežnja protikriznih ukrepov,« so dodali.
Med drugim so spomnili še, da so delodajalci po interventnem zakonu oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v aprilu in maju, to breme namreč prevzame država. Delodajalec je tako že pri plači 1000 evrov bruto razbremenjen prispevkov v višini več kot 200 evrov. Višja kot je plača, večje so razbremenitve. Pri plači 2000 evrov bruto znaša razbremenitev že skoraj 500 evrov, pri plači 3000 evrov pa več kot 700 evrov.
»To delodajalcem omogoča izplačilo višjega dodatka najbolj obremenjenim kadrom, ki požrtvovalno delajo za dobrobit celotne slovenske skupnosti, poudarja sindikat. Sploh delodajalci v trgovinski dejavnosti, kjer trenutno ne beležijo upada prometa ali s tem povezanih likvidnostnih težav, bi morali takšne ukrepe sprejeti prostovoljno,« so dodali, obenem pa še enkrat pozvali k zakonski ureditvi takšne rešitve.
»Povsem nehigienično bi bilo, da zaradi državne pomoči podjetja kujejo dobičke na račun zaposlenih,« je še poudaril Rožič. Če višjega dodatka ne bo, pa pozivajo delodajalce v trgovinski dejavnosti, da razkrijejo plačilne liste vodstvenih kadrov in tako omogočijo javno primerjavo plač tistih, ki so trenutno najbolj ogroženi in delajo v prvi bojni liniji, ter plače najvišjih članov uprave, ki delo opravljajo od doma in so tako tveganjem izpostavljeni v precej manjši meri.
Svoj poziv je sindikat poslal Trgovinski zbornici Slovenije, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in vladi ter v vednost državnemu zboru in državnemu svetu, pristojnim delodajalcem, Inšpektoratu RS za delo ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje.
