Šef evroskupine Mario Centeno je imel na današnjem zasedanju pred sabo težko, za mnoge celo nemogočo nalogo. Evroskupina je bila pod močnim pritiskom, da pokaže več solidarnosti z najbolj prizadetimi državami EU, predvsem z Italijo in Španijo. Temeljno vprašanje je bilo isto kot na nedavnem zasedanju evropskih voditeljev, ko se jim ni uspelo dogovoriti o načrtu za dodatno finančno pomoč gospodarstvom članic po koncu pandemije. Tako kot pred slabimi štirinajstimi dnevi so se tudi tokrat mnenja razhajala glede nujnosti uvedbe evroobveznic, s katerimi naj bi se vse države EU skupaj zadolžile za blažitev gospodarskih posledic koronakrize.

Do posojil ESM brez večjih pogojevanj?

Ker so razhajanja med severom in jugom integracije glede uvedbe evroobveznic ostala nespremenjena (države juga so podprle tudi nekatere ustanovne članice integracije), so finančni ministri razpravljali o nizu novih predlogov, ki naj bi pokazali, da evropska solidarnost vendarle obstaja tudi na finančnem področju. Razprava se je zavlekla pozno v noč.

Na mizi so bili ukrepi, skupaj vredni vsaj 500 milijard evrov. Razpravljali so o posojilih iz sklada za pomoč evroobmočju – Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM). Vsaka država bi iz leta 2012 ustanovljenega sklada lahko črpala ugodna posojila do višine dveh odstotkov BDP. Skupaj bi bilo na voljo 240 milijard evrov. Nekateri so vztrajali, da bi morali sredstva sklada črpati brez večjih pogojevanj.

Do uporabe ESM so nekatere države imele pomisleke, saj bi lahko sklad v zameno za sredstva zahteval ostre varčevalne ukrepe ali reforme za prestrukturiranje gospodarstva. Takšne pogoje je sklad za finančno pomoč postavljal Grčiji med njeno dolžniško krizo. Toda nemški finančni minister Olaf Scholz je poskušal še pred zasedanjem evroskupine razbliniti te strahove, češ da zdaj ni čas, da bi prek ESM od držav zahtevali težke programe prestrukturiranja gospodarstev. Nemčija je sicer poleg Avstrije, Nizozemske in Finske nasprotovala izdajanju evroobveznic, ki se jih je oprijel tudi vzdevek »koronske obveznice«.

Italijanski premier Giuseppe Conte, ki si je močno želel evroobveznice, je že v minulih dneh dejal, da so sredstva ESM nezadostna. Da evroobveznice še nimajo podpore najbogatejših držav članic EU, pa je danes ocenjeval slovenski premier Janez Janša. »Na tej točki se danes tehta prihodnost naše skupne valute evra, pa tudi prihodnost EU,« je dejal.

Zamisli za pomoč majhnim podjetjem

Finančni ministri so na mizi imeli tudi zamisel, da bi Evropska investicijska banka (EIB) ponudila dodatne garancije v višini 25 milijard evrov, na podlagi katerih bi lahko mala in srednje velika podjetja pridobila posojila do skupno 200 milijard evrov. Prav tako so razpravljali o financiranju garancijske sheme za ohranitev zaposlenih s skrajšanim delovnim časom v tistih podjetjih, ki bi se jim sicer morala zaradi krize odpovedati. Evropska komisija je ocenila, da bi za delovanje sheme države članice morale prispevati 25 milijard evrov.

Tudi Francija in Nizozemska sta v minulih dneh predlagali dva nova sklada, s katerima bi pomagali gospodarstvom najranljivejših držav. Francoski predlog je vseboval tudi možnost izdajanja skupnih obveznic, medtem ko je nizozemski sklad predvideval pomoč zdravstvenim sistemom s pandemijo koronavirusa najhuje prizadetih članic Unije.