Od 20. marca je po vsej Sloveniji, razen na območjih s snežno odejo, razglašena velika požarna ogroženost. Kar pomeni, da je med drugim prepovedano požigati travo ali podrast, pa čeprav je čas spomladanskih vrtnih opravil. Pa vendar se ravno zaradi tega požari kar vrstijo. Predvčerajšnjim, na primer, je na Ponikvah domačin zakuril plevel in odpadno vejevje. Ko je ogenj ugasnil, je odšel domov, a je nato burja znova razpihala žerjavico, ogenj pa se je razširil na približno 80 metrov oddaljeno leseno barako. Posredovali so gasilci, a je ostrešje v celoti zgorelo.
Prav tako so se gasilci minule dni ubadali s požarom na strmem, poraščenem in težko dostopnem skalnatem pobočju na območju Koritnice v Baški grapi na Tolminskem. Možakar je na pobočju Kuka pod Koriško goro čistil gozdno pot in zakuril suho vejevje, a mu je ogenj ušel izpod nadzora. Zaradi kurjenja je zagorelo tudi pri Postojni. Z odpadnega vejevja se je rdeči petelin nenadzorovano razširil na 2,5 hektarja podrasti. Policisti so poročali tudi o požarih na Fornačah, v Koštaboni, blizu mirenskega gradu, nedaleč od Stopnika na Tolminskem. In še in še.
Še bolj podvrženi okužbam
Zaradi požarov v naravi oziroma na prostem so gasilci letos intervenirali že več kot 900-krat na dobrih 200 hektarjih površin. »Ponovno opozarjamo vse, naj se držijo prepovedi kurjenja v naravi. Policisti in gasilci so poleg medicinskega osebja med najbolj obremenjenimi službami na področju preprečevanja širjenja epidemije. Z neodgovornim ravnanjem tako po nepotrebnem dodatno obremenjujete interventne službe,« znova opozarja policija. Pri čemer je treba dodati, da so ob intervencijah še bolj izpostavljeni okužbi s koronavirusom.
V času razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov oziroma snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati ob infrastrukturnih objektih in tako dalje. A tudi če ni razglašena velika požarna ogroženost, se je treba pri kurjenju vedno držati osnovnih pravil. V vetrovnem vremenu je kurjenje prepovedano. Če nas veter ujame med delom, ga moramo takoj prekiniti. Nikoli ne kurimo tik ob gozdu (pa tudi ne ob drevoredih, parkih in nasadih gozdnatega drevja), ampak vsaj 100 metrov stran. Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (na primer s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Imejmo pripravljeno vodo, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje, na primer lopato, pesek ali zemljo. Po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasimo. Pogosto ljudje prezgodaj domnevajo, da je že pogašen, in kurišče zapustijo. A že manjši veter žerjavico spet lahko razpiha.
Zadnja žrtev pred štirimi leti
Če vendarle zagori in če nismo v nevarnosti, poskušamo požar omejiti ali pogasiti z razpoložljivimi sredstvi. Če ga ne moremo pogasiti sami, pa se umaknemo na varno in pokličemo na številko 112.
Zaradi kurjenja v času, ko je prepovedano, ali nespoštovanja pravil varnega kurjenja je zagrožena globa od 200 do 600 evrov, medtem ko pravno osebo čaka od 1000 do 6000 evrov kazni. Ne gre pa samo za globo ali škodo, ki jo utrpi narava. Ogenj lahko terja tudi smrtne žrtve. Lani jih na srečo ni bilo, je pa zaradi gašenja in dima zdravniško pomoč potrebovalo sedem ljudi. Zadnjo človeško žrtev smo imeli aprila 2016. Takrat je 67-letnega moškega iz okolice Celja med sežiganjem suhe trave na domačem travniku zajel ogenj.
