Ustava v 32. členu določa, da je svobodo gibanja mogoče omejiti samo z zakonom. Odlok ministra ni zakon.
Ustava nadalje v 15. členu določa, da lahko samo zakon določi način uresničevanja z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Torej je zakon tisti pravni akt, v katerem sme in mora biti zapisano, kje in kako se državljan sme oziroma ne sme gibati.
Iz obojega sledi, da je 39. člen zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je minister izdal svoj odlok, protiustaven, saj ministru daje pooblastila, ki jih po ustavi ne more imeti.
Nadalje pa ustava v 16. členu določa, da se smejo z njo zagotovljene pravice omejiti samo za čas trajanja izrednega stanja – tega pa državni zbor ni razglasil, torej je tudi iz tega naslova ministrov odlok ničen, saj izrednega stanja ni in s tem tudi ne pravne podlage za omejevanje svobode gibanja.
Peter Lenarčič, Ljubljana
Pripis uredništva: na zapis našega bralca se je odzval notranji minister Aleš Hojs s spodnjim tvitom, v katerem je v bistvu priznal pravilnost bralčevih trditev, a je ravnanje vlade utemeljil s tem, da se je s sprejemanjem ukrepov "mudilo" in da ni bilo mogoče čakati na ustrezno zakonodajo, ki bi jo sprejemal državni zbor.
Si predstavljate,da zadnje tri tedne celotna Slovenija hodi,kjer komu paše,DZ,pa tako kot PKP1,zakon z vsebino odloka še vedno sprejema in ta še ni v veljavi?Si lahko predstavljate koliko žrtev bi že imeli in koliko bolnikov na respiratorjih?#ostanidomahttps://t.co/lzk16mjj64
— Aleš Hojs (@aleshojs) April 8, 2020
