Državni zbor je s spremembami zakona o referendumu in ljudski iniciativi bistveno skrajšal postopke interventnih zakonov, ki bi jih predlagala vlada v primeru naravnih nesreč. V kontekstu epidemije, ki jo je razglasila vlada Marjana Šarca 13. marca, dopolnitve zakona pa je predlagala nova vlada Janeza Janše, to pomeni, da bodo novi zakoni uveljavljeni hitreje – vsaj osem dni prej kot doslej. Premier Janša je ob tem dodal, da bi lahko zaradi te spremembe drugi megasveženj za blažitev socialnih in gospodarskih težav zaradi epidemije zaživel še pred koncem aprila.
Le delna rešitev
Spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi so čakale na odločitev že od leta 2013, ko je državni zbor pod pritiskom finančne krize spremenil ustavo in določil, v katerih primerih referendum ni dopusten. Spomnimo, v tistem obdobju smo lahko spremljali številne pobude za referendume. Z njimi so sindikati in SDS celo dosegli padec vlade Boruta Pahorja, institut referendumske pobude se je zlorabljal tudi za zavlačevanje uveljavljanja sprejetih zakonov, zato so se ob izbruhu epidemije koronavirusa v SDS dobro zavedali, kje se skriva past za hitro ukrepanje. V tej stranki so doslej zastopali politiko najširšega razumevanja pravice do referenduma in ljudske iniciative. A ko so ob začetku epidemije prevzeli oblast, so predlagali nekaj rešitev, ki so jih v dosedanji zakonodajni proceduri zavirali.
Da bi lažje dosegli najširše politično soglasje oziroma dvotretjinsko večino v državnem zboru, je vlada kot obliko protikriznega ukrepa predlagala opredelitev postopkov le za zakone, ki se nanašajo na odpravljanje posledic naravnih nesreč. Za druga področja iz 90. člena ustave, ki ne dopuščajo referenduma – o finančnih vprašanjih, davkih, obrambi, varnosti, odpravljanju posledic naravnih nesreč in človekovih pravicah – si bo moral državni zbor vzeti čas enkrat v prihodnosti.
Odločanje na daljavo
Spremembo zakona o referendumu je podprlo 66 poslancev, proti so bili v Levici, v LMŠ pa so se vzdržali, potem ko ni bilo sprejeto njihovo dopolnilo, da bi morali sklep, da referenduma o nekem zakonu ni mogoče sklicati, poleg vlade podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev. V SDS, SMC, NSi, DeSUS, SD, SAB in SNS so podprli rešitev, da za takšen sklep zadostuje že navadna večina poslancev (46). Neobičajna politična sloga v državnem zboru se je potrdila tudi ob spremembah poslovnika državnega zbora, kar se v zadnjih dveh desetletjih še ni zgodilo. Poslanci so s kar 79 glasovi za in osmimi vzdržanimi podprli možnost, da lahko seje DZ in delovnih teles v izrednih primerih potekajo na daljavo s pomočjo sodobne tehnologije. Poslovnik je do spremembe predvideval odločanje poslancev le s fizično prisotnostjo; če se poslanci ne morejo sestati, pa odločanje prevzame predsednik republike. Državni zbor tako ostaja odzivna veja oblasti tudi v izrednih razmerah.
