V minulih tednih se je več parlamentov v EU zaradi koronakrize odločilo za spremenjen način dela. Tudi v slovenskem državnem zboru so svoje delo prilagodili novim okoliščinam. Na sejah delovnih teles morajo poslanci sedeti vsaj poldrugi meter narazen, nosijo tudi maske. V veliki dvorani so namestili dodatne stole, poslanci pa lahko sedijo tudi na stolih, ki so sicer rezervirani za vlado. Že danes bo državni zbor obravnaval predlagane spremembe poslovnika, ki bi v izrednih okoliščinah omogočile tudi izvedbo plenarnih sej na daljavo. V proceduro jih je vložil predsednik parlamenta Igor Zorčič s široko podporo skoraj vseh parlamentarnih skupin.
Do sej na daljavo le z dvotretjinsko večino
Seje na daljavo naj bi po tem predlogu lahko sklical predsednik državnega zbora na predlog kolegija državnega zbora, in sicer v primeru, če bi osebna udeležba poslancev na seji lahko ogrozila zdravje poslancev, odločitve pa bi bilo treba sprejeti nujno. Odločitev za sejo na daljavo bi bila sprejeta, če bi jo podpirali vodje poslanskih skupin, ki skupaj predstavljajo dve tretjini poslancev v državnem zboru. Na takšnih sejah bi del poslancev, ki bi se za to odločil, lahko sodeloval po videokonferenci, o tem pa bi morali pravočasno obvestiti predsednika državnega zbora. Če tega ne bi storili, bi se seje lahko udeležili zgolj v državnem zboru. Na tovrstnih sejah bi se odločalo zgolj v primeru, če bi se jih udeležila večina vseh poslancev, odločalo pa bi se izključno o zadevah, o katerih se odloča z javnim glasovanjem. Pod Zorčičev predlog so podpise podpore prispevale vse poslanske skupine razen Levice.
Predlagani postopek spremenjenega dela parlamenta po Zorčičevi oceni v ničemer ne zmanjšuje demokratičnosti in transparentnosti dela parlamenta. Tej oceni je nasprotoval le Matej T. Vatovec iz Levice. Menil je, da bi s takšnim načinom težko zagotovili transparentnost dela parlamenta.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je predlog sprememb podprl. Ta se mu zdi nujen zato, da v primeru nezmožnosti državnega zbora, da se sestane, ne bi bilo treba aktivirati 92. člena ustave, po katerem bi se pooblastila parlamenta prenesla na predsednika republike. Han je predlagal, da bi se spremembe poslovnika omejile zgolj na čas epidemije. V predlogu namreč morebitno odločitev za seje na daljavo omejujejo na naravne ali druge hujše nesreče in druge izredne okoliščine.
Evropski parlament glasuje po elektronski pošti
Med prvimi, ki je spremenil način dela, je bil evropski parlament. Najprej so se odpovedali sejam v Strasbourgu. Nato so marčevsko izredno zasedanje opravili v Bruslju, in to skoraj v celoti po videokonferenci. Seje 705-članskega parlamenta so se namreč udeležili zgolj tisti poslanci, ki so bili v Bruslju, drugi so se jim pridružili po videokonferenci. V razpravi so lahko sodelovali zgolj poslanci v dvorani. Za zasedanje prihodnji teden naj bi razpravljanje omogočili tudi tistim, ki delajo od doma. Glasovanje poteka po elektronski pošti.
Ko so španski poslanci sredi marca prisluhnili premierju Pedru Sanchezu, ko je ta predstavil ukrepe za zajezitev pandemije, je bila dvorana skoraj prazna. Poslanci so v skladu s pozivom zdravstvenih strokovnjakov ostali večinoma doma. Od 350 poslancev jih je bilo v dvorani zgolj 43. Po veljavnih pravilih lahko poslanci od daleč glasujejo le na plenarnih zasedanjih v izjemnih okoliščinah (denimo zaradi resne bolezni ali nosečnosti).
V Nemčiji znižali kvorum
V Avstriji parlament deluje po starem, čeprav sta med tamkajšnjimi poslanci že dva okužena s koronavirusom. Predsednik parlamenta Wolfgang Sobotka je poudaril, da zlasti v kriznih časih okrnjeno delovanje parlamenta zanj ni sprejemljivo. Sam seje vodi za plastično pregrado, poslanci nosijo tudi maske. Nekateri zaradi ohranjanja primerne razdalje sedijo na tribuni za obiskovalce, drugi pa na mestih v predsedniški loži. Seje so kratke. Odločitve bi lahko sprejemali tudi po videokonferenci, vendar bi za to morali prej spremeniti poslovnik parlamenta.
Nemški parlamentarci se še naprej sestajajo v parlamentarni dvorani. Predsednika parlamenta Wolfganga Schäubla zlasti skrbi, ali bo parlament še deloval, če bo moralo v karanteno veliko poslancev. Za zdaj so zmanjšali kvorum za sprejemanje odločitev. Parlament je po novem sklepčen, če se sej udeleži več kot četrtina poslancev, prej je bila potrebna polovica poslancev. Schäuble je vsem poslanskim skupinam predlagal, da parlament zaseda s pomočjo videokonferenc ali pa bi oblikovali zasilni mini parlament. Toda za vse te zamisli bi potrebovali poseg v ustavo, za to pa med poslanskimi skupinami ni interesa. Nemška ustava predvideva oblikovanje zasilnega parlamenta le v primeru obrambne situacije. Sestavljalo bi ga 48 članov. dve tretjini iz spodnjega in ena tretjina iz zgornjega doma.
V Franciji so delo parlamenta omejili na sprejemanje zakonodaje v zvezi s koronavirusom, navzočnost poslancev na plenarnih sejah pa na največ tri iz vsake posamične parlamentarne skupine. Glasovanje lahko v imenu vseh poslancev posamezne politične skupine opravi en poslanec.
