V Polhovem Gradcu, kjer so se predniki naseljevali že v prazgodovini in so bile med drugim odkrite pomembne arheološke najdbe iz pozne antike, se ponašajo s še eno izjemno kulturno dediščino – Polhograjsko graščino. Verjetno so jo sezidali v 13. stoletju, z menjavo lastnikov pa je dobivala drugačno podobo. Največji pečat sta ji pustila graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten v 17. stoletju, znan kot ljubitelj umetnosti in razkošja, ter grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. Po njem se Polhov Gradec z okolico imenuje tudi Blagajeva dežela. Ves kompleks je trenutno zaprt, direktorica javnega zavoda Nina Slana pa ne miruje.
Nina Slana, direktorica javnega zavoda Polhograjska graščina: Ukvarjamo se s kulturo in turizmom v občini, želimo, da je graščina stičišče druženja. (Foto: Renny Rovšnik)
Leta 2008 je upravljanje graščine prevzel Tehniški muz...
Celoten članek je dostopen naročnikom tiskanega ali digitalnega Dnevnika. Pridružite se in uživajte v branju.
narocnina@dnevnik.si ali s klicem na telefonsko številko (01) 30 82 100.
