Ko je zaradi krnjenja ugleda tožilske službe leta 2013 pristala v disciplinskem postopku, je Aleksandra Štiblar službeno izkaznico vrnila še pred izidom postopka in odšla med odvetnike. Takrat se je pridružila ekipi odvetnikov in pravnikov Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki v okviru projekta Botrstvo pomaga socialno najšibkejšim. Štiblarjeva je bila kot odvetnica prepoznana tudi po javnem opozarjanju, naj se ljudje, ko prejmejo odločbo o izvršbi, ne ustrašijo in naj raje, kot da jo »pospravijo v predal«, takoj poiščejo pravno pomoč. A ni trajalo dolgo, ko je Štiblarejva prav zaradi lastne neodzivnosti v odvetniškem poklicu pristala na zatožni klopi.

Zapravila ji je možnost za tožbo

V predal, namesto na sodišče ali zavarovalnico, je namreč odložila primere petih svojih strank, ki so ji v letih 2015 in 2016 zaupale in jo pooblastile za zastopanje njihovih premoženjskih pravic. Trije mlajši Korošci, ki so se ponesrečili v Avstriji, kamor so se peljali na delo, so jo angažirali za vložitev odškodninskega zahtevka in ji plačali vsak po dvesto evrov, a zanje ni naredila nič. Za zastopanje je Štiblarjevo izbrala tudi ženska, ki je potrebovala odvetniške storitve za pomoč v sporu zaradi delitve skupnega premoženja. Odvetnica ji je vzela 550 evrov, premaknila pa ni ničesar. V predalu je pustila tudi primer Korošice, ki je bila svoji sosedi porok pri najemu posojila in je zaradi tega izgubila več kot 13.000 evrov. Štiblarjevi je plačala za zastopanje, odvetnica pa v njenem imenu na sodišču ni sprožila civilnega spora. S svojo neodzivnostjo je Štiblarjeva svoji stranki v celoti zapravila možnost, da bi denar od sosede izterjala s tožbo, ker je oškodovanki pravica do tega vmes že zastarala.

S priznanjem ni omahovala

Tožilstvo je Štiblarjevo obtožilo, da je kot odvetnica izneverila pet svojih strank. Za (en) tovrsten očitek je najvišja predpisana kazen pet let zapora, tožilec Martin Ulaga pa je obtoženi v zameno za priznanje ponudil zgolj pogojno obsodbo, in sicer deset mesecev s preskusno dobo treh let in s pogojem, da v dveh letih oškodovancem povrne premoženjsko škodo.

Štiblarjeva s priznanjem ni omahovala, sodišče je priznanje sprejelo, Štiblarjevo spoznalo za krivo in v izreku sodbe v celoti sledilo predlogu tožilstva. Ker zoper takšno sodbo nihče od upravičencev ni napovedal pritožbe, je ta že tudi pravnomočna.