Na ministrstvu za javno upravo so danes za STA pojasnili, da imajo za predlog novele zanesljivo podporo koalicije. S predlogom pa so seznanili tudi vse opozicijske poslanske skupine, pri čemer so po navedbah ministrstva jasno nasprotovanje predlogu izrazili le v poslanski skupini Levica.
Kot je danes za STA pojasnil vodja te poslanske skupine Matej T. Vatovec, novele ne podpirajo, a se bodo še dogovorili, ali bodo pri glasovanju proti ali vzdržani.
Spomnil je, da so bile te rešitve na mizi že v minulem mandatu. V Levici imajo z njimi težavo iz načelnega stališča, in sicer zaradi splošnega omejevanja referendumske pobude. Nasprotovali so tudi spremembi 90. člena ustave, v katerem je opredeljeno, kdaj referenduma ni dopustno razpisati.
Po ocenah Vatovca je trenutni razlog za spremembe referendumske zakonodaje želja vlade, da bi zakone uveljavljala čim hitreje, kar da je sporno iz dveh vidikov. Kot je pojasnil, lahko za vse te zakone predpostavijo retroaktivnost, prav tako pa po njegovem prepričanju referendum ni mehanizem za ugotavljanje ustavnosti ali strokovnih vprašanj, ampak izraz ljudstva, da se ne strinja s politično usmeritvijo.
V SD, SAB in SNS brez večjih zadržkov, v LMŠ z nekaj pomisleki
Po informacijah STA večjih zadržkov glede novele nimajo v poslanski skupini SD. Medtem imajo v poslanski skupini LMŠ načeloma nekaj pomislekov, zato bodo pripravili dopolnila in se o podpori noveli odločili na podlagi razprave in sprejetih dopolnil, so danes pojasnili za STA.
Predlog sprememb pa lahko računa na glasove poslancev opozicijskih SAB in SNS, so za STA pojasnili v poslanskih skupinah. Predsednik SNS Zmago Jelinčič sicer upa, kot je dejal, da ne bo prihajalo do zlorab teh določb.
Vladni predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Osem dni krajša časovnica
Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta DS. Po obstoječih postopkih namreč predsednik DZ pošlje predsedniku republike zakone v razglasitev osmi dan po sprejemu, razen v primeru, če sta v tem času vloženi zahteva za referendum ali za veto DS.
Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije.
Vlada je sicer predlagala sprejem novele po nujnem postopku. Če se bo kolegij predsednika DZ, ki bo zasedal danes ob 14. uri, s tem strinjal, bo novelo predvidoma v torek dopoldne najprej obravnaval pristojni parlamentarni odbor, zatem pa še državni zbor na plenarni seji. Ta bo predvidoma v torek ob 15. uri.
