V minulih dneh je v Budimpešti pristalo letalo, na katerem je bila tudi skupina Slovencev, ki živijo in delajo v ZDA. Z letališča so jih z organiziranim prevozom prepeljali do madžarsko-slovenske meje, tam jih je pregledal zdravnik, nato pa so nadaljevali pot v Slovenijo, kjer bodo prihodnjih 14 dni v izolaciji. Med drugim je bilo na letalu tudi pet Slovencev, ki so se vkrcali na newyorškem letališču JFK.
Že pred dnevi se je slovenski skupnosti v ZDA oglasil Igor Cesarec, predsednik in ustanovitelj Društva v tujini izobraženih Slovencev. »Storil bom vse, kar je v moji moči, da vam bodisi neposredno pomagam bodisi vas povežem z nekom, ki vam lahko pomaga,« je pomiril naslovnike ter jim prenesel informacije s slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, ki je slovenske državljane pozvalo, naj se čim prej vrnejo v domovino. »Razen če imajo v ZDA zavarovanje, ki krije stroške zdravljenja v primeru okužbe s koronavirusom,« so ob tem pripisali. Nekateri Slovenci, ki živijo in delajo v New Yorku, se vendarle niso vkrcali na repatriacijski let. Med temi sta tudi Jernej Bervar in Klementina Milošič.
Nekaj strahu je bilo pred uvedbo karantene
»Ne vidim razlike med tem, ali bi bil zaprt v stanovanju v Sloveniji ali v ZDA. V obeh primerih sem v izolaciji in delam od doma,« razmišlja Jernej Bervar. »Zaradi časovne razlike lažje delam od tukaj, saj največ delam za ameriški trg,« doda. Jernej je glasbenik in glasbeni producent. Sicer večinoma koncertira, v tem obdobju pa izpad dohodka nadomešča s snemanji v svojem studiu v New Yorku, pri čemer največ dela opravi po spletu. V ZDA živi osem let, zadnja štiri v New Yorku. Klementina Milošič je odvetnica, v ZDA pa dela kot glasbena menedžerka in svetovalka, trenutno piše tudi knjigo o glasbeni industriji za slovenski trg. »Res je, da so koncerti in glasbeni festivali odpovedani ali preloženi, se pa zdaj bolj osredotočam na spletno prezenco glasbenikov, socialne medije in zagon novih projektov. Iz Slovenije bi to delo težko opravljala in komunicirala s pisarno in glasbeniki zaradi časovne razlike,« pojasnjuje svojo odločitev.
Bervar opisuje, da razen v lokalno trgovino ne hodi nikamor. »Če pogledam skozi okno, ne vidim na cesti skoraj nikogar. V naši soseski se ljudje držijo navodil, naj ostanejo doma. New York je skoraj prazen; na ulicah ni veliko ljudi, se pa najdejo taki, ki karantene ne upoštevajo,« razlaga. Opaža, da se meščani ne strinjajo s politiko predsednika Donalda Trumpa in da ta v tem mestu ne uživa podpore. Po drugi strani je zrasla priljubljenost guvernerju zvezne države New York Andrewu M. Cuomu, ki aktivno rešuje problematiko pandemije, meščani pa sledijo njegovim navodilom. Že pred dnevi je predvidel, da bi se lahko, če ne bodo ukrepali, okužila polovica prebivalcev tega osemmilijonskega mesta. »Panike zaradi vse več okuženih ni čutiti,« vendarle pravi Bervar. »Strah je bilo v mestu čutilo ob začetku pandemije, še pred uvedbo karantene,« pripomni. »Na podzemni železnici si lahko občutil, da je ljudem nelagodno, še zlasti če je kdo pokašljeval ali kihal. Večala se je tudi nestrpnost do Azijcev,« razlaga. Ni pa tako povsod po združenih državah. Veliko ljudi virusa še zmeraj ne jemlje resno, še zlasti mlajši. V minulih dneh je na tisoče mladih odšlo na spomladanske počitnice v Miami.
Naval na spletne trgovine
Trenutno je newyorška podzemna železnica skoraj prazna, prav tako znamenita Peta avenija, kjer običajno mrgoli turistov in zaposlenih, ki delajo v tisti soseski, med njimi je tudi Klementina Milošič. »Zdaj se je življenje tukaj upočasnilo. New York je znan kot mesto, ki nikoli ne spi in kjer vsi hitijo. Tega zdaj ni opaziti,« pravi. »Izjemno pa se je povečalo spletno nakupovanje, predvsem za živila so čakalne vrste zelo dolge. Prav danes sem poskušala naročiti hrano po spletu in sploh nisem dobila termina, saj so vsi rezervirani dneve pa tudi tedne vnaprej,« opisuje.
Zapleten ameriški zdravstveni sistem je na robu svojih zmogljivosti. Mesto premore nekaj več kot 1800 postelj za intenzivno nego, kmalu naj bi bile vse zasedene. »Vsi scenariji kažejo, da bo zdravstveni sistem preplavljen,« je večkrat opozoril Cuomo. Razstavišča, športne dvorane in hotele so že začeli spreminjati v začasne bolnišnice. Na pomoč je priskočilo okoli 40.000 upokojenih zdravnikov. Pa ljudje? Okoli 28 milijonov Američanov nima zdravstvenega zavarovanja, tretjina si ne more privoščiti zdravstvene oskrbe, pandemija pa bo v bolnišnice poslala na milijone ljudi, po pesimističnih ocenah do 21 milijonov. Povprečni stroški so ocenjeni na več kot 20.000 dolarjev na osebo.
»Sama imam sicer dobro zavarovanje, ampak ga vseeno poskušam čim manj izkoriščati, saj je tu kljub zavarovanju treba doplačati za obisk ambulante in za določene storitve, višina doplačila pa je odvisna od posameznega tipa zavarovanja. Za vsak dodatni poseg je treba vprašati, ali ga bo zavarovanje krilo in v kolikšni meri. Tukaj lahko zavarovalnica zavrne kritje stroška posega, če ga oceni za nenujnega, breme plačila pa potem pade na pacienta,« opisuje Klementina Milošič. Jernej Bervar meni, da bo država prisiljena spremeniti svojo zdravstveno politiko. Enako velja za gospodarstvo. Medtem ko se trenutno določene industrije borijo za obstoj, so druge v razcvetu. Ljudje so prisiljeni k vpeljevanju novih pristopov in inovacij. »Tukaj se ljudje zaradi hitrega življenja tudi hitro prilagodijo sistemu in poiščejo nove priložnosti in vire zaslužka,« razmišlja Milošičeva, ki priznava, da zahvaljujoč spletu pandemija ni pretirano oklestila njenega vira zaslužka.
