NIJZ proti vladi: Zanemarili so stroko in sankcionirali kritike

»Glasovalni stroj predstavnikov vlade«

Na več kot pet ur trajajoči seji so sklenili, da prihodnji teden objavijo razpis za direktorja s polnim mandatom, je včeraj dejal predsednik sveta Rok Tavčar, ki ga je vlada skupaj s še dvema novima članoma imenovala v sredo. Postopek izbire bi lahko bil zaključen v dveh ali treh tednih, je dodal Tavčar, Eržen pa je sporočil, da se za polni mandat ne bo potegoval, ker naj bi želel prostor prepustiti mlajšim.

Iz Simonovićevega pisma izhaja, da Eržen te izbire v resnici nima. Poziv za petkovo izredno sejo naj bi štirje vladni predstavniki poslali v sredo zvečer, torej samo nekaj ur po tem ko so bili trije od njih imenovani. Kot razlog zanjo naj bi navedli eksponentno rast okužb s covid-19 in nasprotujoča si priporočila direktorja NIJZ. »Temu sem nasprotoval, saj rast okužbe ni eksponentna, kontradiktornosti v priporočilih direktorja NIJZ pa nisem prepoznal,« je zapisal Simonović, sicer vodja področja za nalezljive bolezni na mariborski enoti NIJZ. Pravna služba NIJZ naj bi opozorila, da je izredna seja možna samo, če svetniki obravnavajo zadevo, ki je vezana na časovni rok. Pravnica Nataša Čarman Korenjak, ki v svetu predstavlja zavod za zdravstveno zavarovanje, naj bi nato pojasnila, da ena izmed točk dnevnega reda upravičuje izredno sejo, namreč razprava o komunikaciji med NIJZ in vlado. Na seji sami naj bi potem Simonović postavil vprašanje, ali je zakonito tudi o drugih točkah dnevnega reda razpravljati na izredni seji. Svetniki so z glasovanjem odločili o vsaki točki posebej, pojasnjuje v pismu. »Ob zelo burni in neskončno dolgi razpravi se je izkristaliziralo, da je treba čim hitreje razrešiti trenutnega v. d. direktorja,« je zapisal. Poleg tega se je po njegovem izkazalo, da vladni predstavniki čakajo, ali bo Eržen morda sam odstopil, in da želijo v razpisno komisijo za izbor novega direktorja imenovati člane sveta. »Glasovalni stroj vladnih predstavnikov je bil neomajen, smo se pa pri tem vsaj dodobra ’razpištolili’ in se ob njihovi neposrečeno prikriti stiski celo nekoliko nasmejali,« je zapisal. Kljub temu pa vladnim predstavnikom ni uspelo uresničiti želje, da se rok za prijavo na razpis za direktorja skrajša iz osem na tri dni, saj je to nezakonito, je dodal Simonović.

Rok Tavčar nam je danes zvečer v telefonskem klicu dejal, da Simonovičevega pisma ne pozna, zato ga ne more komentirati. »Dopuščam, da ima lastno mnenje,« je dejal. Potrdil je samo, da je bila razprava res burna.

»Ukrepi brez vednosti NIJZ«

Simonović je zapisal še, da so vladni predstavniki Erženu očitali, da vsak dan njegovega vodenja NIJZ državo stane 33 milijonov evrov in da bi moral svoje javne izjave usklajevati z vladnimi ukrepi oziroma bi jih lahko preklical. Mladina je v torek objavila Erženovo oceno, da so ukrepi, ki jih je v nedeljo sprejela vlada, strokovno neutemeljeni. Kot je razumeti iz Simonovičevega pisma, je Eržen na petkovi izredni seji sveta vztrajal pri svojih izjavah, pri tem pa so ga podprli drugi strokovnjaki z NIJZ. Svetnikom naj bi pojasnjevali, da je NIJZ strokovno neodvisna inštitucija, ki mora po zakonu vladi predlagati ukrepe za omejevanje epidemije in drugih groženj za javno zdravje, ki se ob epidemiji kopičijo. To je inštitut počel do 13. marca, ko je vlada Janeza Janše zamenjala vlado Marjana Šarca, je zapisal Simonović. »Od takrat vladi ukrepe bolj kot NIJZ sugerirajo druge strokovne inštitucije in nevladne organizacije, nekateri ukrepi pa se sprejemajo povsem brez vednosti NIJZ,« piše v Simonovićevem pismu.

V podporo Erženu je 25 epidemiologov z NIJZ podpisalo pismo, v katerem so odzvali na očitke, da inštitut svojega dela ne opravlja ustrezno in da slabo sodeluje z ministrstvom za zdravje. V pismu so na kratko opisali, kako se je NIJZ odzival na grožnjo in pojav novega koronavirusa, ter zatrdili, da delujejo skladno s strokovnimi usmeritvami mednarodne epidemiološke stroke in nadnacionalnih inštitucij. »Z implementacijo ukrepov smo dosegli značilno upočasnitev razvoja epidemije,« so zapisali. »S 13. marcem je strokovno vodenje ukrepov v celoti prevzela strokovna skupina za podporo kriznemu štabu,« so nadaljevali, »Epidemiološka stroka pri uvajanju ukrepov ni bila več aktivno vključena, smo pa vseskozi opozarjali na nekatere strokovno sporne odločitve: nošenje mask oziroma katerekoli zaščite pred usti in nosom v zunanjih in notranjih prostorih, razkuževanje javnih površin, omejevanje gibanja na prostem, razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, obvezna uporaba rokavic in njihova nepravilna raba.« Po njihovem je trenutno NIJZ zgolj seznanjena z že uvedenimi ukrepi, vseeno pa mora svetu inštituta zagovarjati način komuniciranja z vlado. »Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov,« so zaključili.

Vlada kritična od začetka

Predstavniki sedanje vlade so bili do NIJZ kritični od začetka mandata. Premier Janša je na prvi novinarski konferenci dejal, da je bilo sporočanje podatkov javnosti napačno, a je nato Bojana Beović, vodja strokovne skupine pri kriznem štabu, povedala, da so ti podatki vseeno realni. Nekaj dni pozneje je minister za zdravje Tomaž Gantar okrcal takratno direktorico NIJZ Nino Pirnat, ki je nato odstopila, takratni svet NIJZ, v katerem aktualna vlada še ni imela večine, pa jo je zamenjal z Erženom. Janša je pretekli četrtek na spletnem omrežju Twitter zapisal, da »kadri SD v NIJZ pripravljajo nekakšno peticijo proti vladi«, namesto, da bi popravljali škodo, ki naj bi jo povzročili. Včeraj pa je vladni govorec Jelko Kacin dejal, da vlada od NIJZ pričakuje večjo odzivnost, saj naj bi zdaj nacionalni inštitut hodil za dogodki, namesto da bi jih prehiteval.