Mehika. Ko pomislimo na to obmorsko državo, ki na severu meji na ZDA, se nam v misli med drugim prikradejo njihova bogata zgodovina, naravne in kulturne znamenitosti ter glasba in ples. A Mehika je veliko več kot samo država, v katero se zaradi zgoraj naštetega zgrinjajo množice turistov. Je vodilna gospodarska sila v Latinski Ameriki in osma po izvozu v svetu. Med industrijami, ki sodijo med pomembnejše, pa je tudi avtomobilska. Mehika namreč trka na vrata peterice največjih svetovnih proizvajalk avtomobilov.
Še pred dobrimi sto leti o čem podobnem ni bilo govora. Še več, prvi avto je v Ciudad de Mexico zapeljal leta 1903, navdušenje pa je bilo veliko do te mere, da je tedanji predsednik Porfirio Diaz določil hitrostne omejitve (maksimalna je bila 40 km/h) in tudi davke za lastnike. Prvi znamki, ki sta na trgu videli priložnost, sta bili leta 1910 Daimler in Renault, ki sta zgradila manjši tovarni, vozila pa dobavljala izključno mehiški vladi. Svojo priložnost je z letom 1925 zavohal tudi Ford, ki ima v Mehiki tovarne še danes. Kot pomembno letnico izpostavljajo še 1961, ko je na cesto zapeljalo prvo vozilo domačega znanja, mali tovornjak pa so poimenovali rural ramirez.
Davek financiral olimpijske igre
Domača zakonodaja je tuja podjetja silila k temu, da so avte za potrebe domače prodaje morali proizvajati v Mehiki in z mehiškimi deli. Na tak način so poskušali povečati zaposlenost in tehnološko naprednost. Mnoge znamke so zato zapustile državo, med njimi tudi Citroën, Fiat, Mercedes-Benz, Peugeot in Volvo. Velika ameriška trojica (GM, Ford, Chrysler) je ostala. Ko je postalo znano, da bodo leta 1968 gostili olimpijske igre in dve leti kasneje še svetovno prvenstvo v nogometu, so znova uvedli Diazov davek, s katerim so financirali gradnjo objektov, v višini do 10 odstotkov cene avtomobila pa velja še danes. Ob davku na lastništvo poznajo še 16-odstotni davek ob nakupu novega vozila. Za enega najbolj prepoznavnih avtov, izdelanih v Mehiki, velja beetle, ki so ga začeli prodajati leta 1954. Volkswagen je zaradi velikega povpraševanja v Puebli zgradil tovarno, zadnji pa je s tekočega traku zapeljal 30. julija 2003. Mehiško gospodarstvo je močno raslo v 90. letih minulega stoletja, kar je povečalo prodajo, priložnost za zaslužek pa je videlo nekaj novih podjetij, med njimi Honda in Porsche. Prodaja osebnih avtomobilov je tako leta 2005 prvič presegla en milijon, med njimi pa so bili v veliki večini bencinsko gnani. Za dizle so v veljavi stroge okoljske omejitve. Da znajo tudi sami narediti všečen in napreden avtomobil, pa so leta 2007 dokazali pri Mastretta Cars, ko so predstavili prvi mehiški športni avto MXT, podoben lotusu elise in porscheju caymanu. Danes je v Mehiki prisotnih 42 znamk z več kot 500 modeli. Avtomobilski sektor predstavlja 17,6 odstotka celotnega proizvodnega sektorja, letna proizvodnja avtomobilov pa je presegla štiri milijone. V avtomobilskem poslu se na leto obrne 112 milijard dolarjev. Samo v letu 2014 so investicije presegle 10 milijard dolarjev, gradnjo več kot milijarde dolarjev vredne tovarne pa so napovedali pri Kii, Mercedesu, Nissanu, BMW in Audiju. Nič čudnega, da avtomobili postajo vse pomembnejši del vsakdanjega življenja Mehičanov. Prvo specializirano revijo so tako dobili leta 1982, z letom 2004 pa tudi avtomobilski salon, ki je na sporedu na dve leti. Danes se po mehiških cestah vozi 33,3 milijona vozil.
Da Mehika privablja vlagatelje, ni čudno, saj je delavcev veliko, pripravljeni pa so delati za nizke urne postavke; ta v povprečju v tovarni avtomobilov dosega osem in v tovarni rezervnih delov štiri dolarje, minimalna pa ni zakonsko določena. Še posebej velika pa je povezava Mehike z ZDA. Danes ni več niti ene ameriške tovarne, ki ne bi bila odvisna od mehiške proizvodnje delov za osebna vozila in tovornjake, zato je podjetja presenetila lanskoletna napoved predsednika Donalda Trumpa, da bo na mehiški izvoz določil tarifo v višini do 25 odstotkov, kar bi stroške povečalo za 28 milijard. »Prepričani smo, da bi na koncu največji davek plačali kupci, saj bi se avti gotovo podražili,« pravi Emmanuel Rosner, analitik pri Deutsche Bank, prepričan, da bi dvig cene v povprečju dosegel 1300 dolarjev. To bi lahko domačo prodajo zmanjšalo za tri milijone enot na leto. Američani so tako samo lani iz Mehike uvozili za 59,4 milijarde rezervnih delov oziroma 16 odstotkov vseh. Uvozijo pa tudi veliko vozil, kar 2,7 milijona. Za primerjavo, to je milijon več kot iz Japonske, ki zaseda drugo mesto.
Zaposlenih več kot 800.000 Mehičanov
Podobno kot v večini sveta je tudi avtomobilska industrija v Mehiki lani imela padec, in sicer v višini 7,7 odstotka, napovedana proizvodnja za letošnje leto je optimističnih pet milijonov enot, domača prodaja se je lani ustavila pri 1,3 milijona. Zelo uspešni so pri prodaji lahkih komercialnih vozil, ki so se od leta 2009 podvojila na dva milijona enot, pri (težkih) tovornjakih pa so pred njimi Kitajska, Japonska, Indija, ZDA in Brazilija. Samo v industriji rezervnih delov je zaposlenih 740.000 ljudi, v avtomobilskem sektorju več kot 800.000. Sektor predstavlja šest odstotkov mehiškega bruto družbenega proizvoda.
Nakup avtomobila je za Mehičane pomembna odločitev, po navadi se o njej pogovori celotna družina, nakup pa izvedejo s pomočjo posojila. Čeprav je lani znesek financiranja upadel, so lizinški posli zrastli za 8 odstotkov, na seznamu nakupov pa se je znašlo tudi 24.000 električnih ali hibridnih vozil. »Tudi letos se bo obseg lizinga povečeval, sploh med podjetji,« je prepričan David Madrigal, predsednik mehiškega lizinškega združenja. Sicer pa v Ciudadu de Mexicu zaradi onesnaženja veljajo omejitve vožnje za vozila, starejša od osmih let, vsako vozilo pa ima posebno barvno nalepko, ki določa, kdaj ga lastnik lahko vozi in kdaj ne. Za novejša vozila omejitev na velja.
