Po obvladovanju virusne epidemije doma kitajske oblasti zdaj pomagajo drugim državam. Maske, zdravniško osebje in respiratorje pošiljajo v Evropo, Afriko in celo v ZDA. Kitajsko poskušajo uveljaviti kot zgled soočanja s pandemijo. Partija na oblasti na ta način krepi svojo legitimnost in povečuje krog svojih zaveznikov, tudi v tujini, ter skuša pokazati, da je Kitajska, ki naj bi zdaj gasila krizo po vsem svetu, sposobna zamenjati zahodne države pri vodenju sveta.
A vse bolj glasne so sicer še ne povsem dokazane trditve, da kitajska oblast laže glede števila svojih mrtvih zaradi koronavirusa. Z opiranjem na poročila svojih tajnih služb sta takšni obtožbi izrekla ameriški predsednik Donald Trump in britanski premier Boris Johnson, ki je celo govoril o izključitvi Kitajske iz mednarodne skupnosti.
V zadnjih desetih dneh pa je v Wuhanu na desettisoče Kitajcev prišlo po žare umrlih sorodnikov, ki jih niso mogli prevzeti prejšnja dva meseca. V tem mestu, kjer živi 11 milijonov ljudi, je sicer zaradi koronavirusa po uradnih podatkih umrlo 2500 prebivalcev. Dejanska številka pa bi bila lahko tudi dvajsetkrat večja, kar bi pomenilo, da je bila polovica Wuhana okužena.
Dvomi o kitajskih razlagah epidemije v Wuhanu
Če bi bilo to res, potem je bil tudi razvoj epidemije in pandemije povsem drugačen, kot ga je doslej predstavljala kitajska oblast. Ker ni dovolj zgodaj razkrila resnice, so se mednarodni leti nadaljevali in virus se je raznesel po vsem svetu. V Pekingu naj bi bili krivi za desettisoče mrtvih v Evropi in ZDA, pa tudi za hudo gospodarsko krizo po vsem svetu.
Medicinski strokovnjaki naj bi slej ko prej ugotovili dejansko število mrtvih zaradi koronavirusa v Wuhanu. Sicer bi lahko mednarodna ekipa strokovnjakov v Wuhanu preiskala tisoč naključnih, izžrebanih prebivalcev in s pomočjo protiteles takoj odkrila, koliko jih je bilo od teh tisočih okuženih, iz česar bi bilo mogoče sklepati na ves Wuhan in na število umrlih. A nobena država ne bi dovolila takšne mednarodne preiskave, toliko manj vse bolj samozavestna Kitajska.
Za zdaj kitajski režim medijem predvsem kaže, kako zelo pomaga državam, ki so v težavah zaradi pandemije. Kitajski mediji pa sredi marca niso smeli posredovati izjave nemške kanclerke Angele Merkel, da Kitajska samo vrača tisto, kar je iz Evrope februarja dobila. Pač pa so 18. marca, kot tudi drugi mediji po svetu, veliko pozornost posvetili spektakularnemu letu iz Šanghaja v Milano, s katerim je Kitajska poslala 17 ton medicinske opreme in 13 medicinskih strokovnjakov. A tako kot Španiji tudi Italiji Kitajska večinoma z dobičkom prodaja medicinski material. Sicer je v telefonskem pogovoru tik pred omenjeno pošiljko v Milano kitajski voditelj Xi Jinping dejal italijanskemu premierju Giuseppeju Conteju, da svoj faraonski projekt svilnih poti odslej razume kot »svilne poti zdravja«.
Pomoč potrebuje še zaupanje
Z naslednjimi besedami pa je kitajsko letalo z medicinsko pomočjo na beograjskem letališču pričakal srbski predsednik Aleksandar Vučić: »Neskončna hvala mojemu bratu in prijatelju Xi Jinpingu. Čakam na njegov obisk v Srbiji, kjer ga bo pričakalo na stotisoče ljudi, tako navdušeno kot nikjer na svetu.«
Predvsem v Afriki in tudi v Latinski Ameriki bi Kitajska s svojo pomočjo, ki pa je tam verjetno v veliki meri brezplačna, lahko povečala svoj vpliv, toliko bolj, ker so Trumpove ZDA pasivne in to dovolijo. V Afriki se je poleg kitajske vlade izkazal zlasti Jack Ma, lastnik kitajske multinacionalke Alibaba, ki je poslal afriškim državam na tone medicinskega materiala, zlasti mask in testov na koronavirus. Sicer je tudi EU že poslala pomoč proti pandemiji afriškim državam v višini več sto milijonov evrov.
A ko hoče Kitajska zdaj tako pokazati, kako se učinkovito in požrtvovalno bori proti virusu po vsem svetu, bi bil hud udarec za njen prestiž in ugled, če bi prišlo na dan, da je skrivala resnico o številu okuženih in potem o številu mrtvih, s čimer je povzročila, da se je virus razširil po vsem svetu.
