Prihodnji teden bodo finančni ministri evroskupine razpravljali o možnostih, kako ob že obljubljenih pomočeh Evropske centralne banke, evropske komisije in nacionalnih paketih pomoči dodatno pomagati gospodarstvom članic EU. Pred njimi je težka naloga. Evropski voditelji so jim namreč naložili, naj poiščejo nove oblike pomoči. S tem pozivom so se pred dobrim tednom dni izognili popolnemu polomu evropskega vrha, na katerem so se med severom in jugom integracije pokazala temeljna razhajanja o predlogu uvedbe evroobveznic, s katerimi bi se države EU skupaj zadolževale in tako delile bremena ponovnega zagona evropskih gospodarstev po koncu epidemije.
V minulih dneh so premierji okrepili svoja stališča pred bližajočim se zasedanjem evroskupine. Predstavljene so bile tudi nove, nasprotujoče si ideje, kako gospodarstvom postreči dodatne finančne injekcije. Za hladno prho glede evroobveznic je medtem poskrbel direktor Evropskega stabilizacijskega mehanizma Klaus Regling. Do prve izdaje obveznic bi po njegovih besedah lahko trajalo leto, dve ali celo tri, je ocenil. Vendarle pa je dopustil možnost, da se jih izda takoj, če bi skupno zadolževanje potekalo prek Evropske investicijske banke in Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM).
Francija predlaga nov sklad…
Nove predloge so predstavili tudi v Franciji in na Nizozemskem. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je predlagal oblikovanje dodatnega evropskega sklada za pomoč. Kolikšen bi bil njegov obseg, ni pojasnil. Obstajajo namreč različni scenariji, kako bi se sklad financiral. Le Maire je kot možnosti v preteklih dneh omenjal nacionalne prispevke ali pa solidarnostni davek, ki bi ga uvedle države članice. S skladom naj bi pomagali državam, ki jih je pandemija najhuje prizadela, upravljala bi ga evropska komisija, deloval pa bi predvidoma od pet do deset let. Po Le Mairovih besedah je takšen sklad, ki bi izdajal skupne obveznice in posojila za blažitev gospodarskih posledic koronakrize ter izboljšanje zdravstvenih zmogljivosti, nujno potreben. »Obstoječa orodja ne zadostujejo, treba bo narediti več,« je dejal Le Maire. Za predlog poskuša Francija pridobiti čim več evropskih držav.
Francoski predlog predstavlja vsaj delni odmik od ideje evroobveznic, ki jo je Francija podpirala še pred zadnjim evropskim svetom. Takrat je še z osmimi drugimi državami (med njimi tudi Slovenijo) članice pozivala k podpori skupni evropski solidarnosti. Po zasedanju pa je vse več ekonomistov opozarjalo, da zaradi povsem nasprotnih pogledov severa in juga integracije hitre uvedbe evroobveznic ne gre pričakovati.
… prav tako Nizozemska
Svoj predlog, kako pomagati najbolj prizadetim državam, so predstavili tudi na Nizozemskem, ki je bila poleg Nemčije, Avstrije in Finske med najostrejšimi nasprotnicami uvedbe evroobveznic. Tudi uradni Haag predlaga nov sklad za pomoč, v katerega pa bi države vplačale prispevke po svojih zmožnostih. Po oceni nizozemskega premierja Marka Rutteja bi utegnili v Evropi za sklad zbrati od 10 do 20 milijard evrov. Nizozemska bi bila pripravljena primakniti milijardo. Denar iz sklada bi dobile najhuje prizadete države, da bi lahko pomagale svojim zdravstvenim sistemom. V nizozemski vladi ob tem še razmišljajo, da dobljenih sredstev skladu ne bi bilo treba vrniti.
Evroobveznicam še naprej nasprotujejo v Nemčiji, kjer bi raje videli, da države dobijo dodatno pomoč prek ESM, ki lahko ponudi ugodna posojila, ali pa iz evropskega proračuna in prek Evropske investicijske banke.