»Vsaka knjigarna je zgoščena različica sveta. Ni zračna razdalja, temveč hodnik med knjižnimi policami, tisto, kar ločuje tvojo domovino in njen jezik od prostranih dežel, v katerih se govorijo drugi jeziki. Ni prečkanje državne meje, temveč korak, preprost korak, tisti, ki ponese na drug konec Zemlje, k drugim zemljepisnim imenom, v drug čas,« je zapisal španski raziskovalec Jorge Carrión v delu Knjigarne, ki je nedavno izšlo tudi v slovenskem prevodu. In izpostavil še, da »je knjigarna zmožna do neke mere zaceliti družbeno-gospodarsko tkivo na mestih, kjer je poškodovano, saj predstavlja zgoščeno sedanjost, energičen motor za spremembe«. Kako je torej ta motor »naoljen« pri nas?
Le dvajset »pravih«
Trenutno imamo okoli 150 knjigarn, pojasnjuje poznavalec slovenskega knjižnega trga in vodja založbe UMcoSamo Rugelj. »Večina – približno 90 odstotkov – jih je del katere od verig, ki jih upravljajo večje založbe, preostale so posamične knjigarne kake od založb, nekaj pa je tudi knjigarn, ki zadaj nimajo založbe.« Največja je veriga Mladinske knjige, v drugo kategorijo sodijo knjigarne založb Beletrina, Sanje in Goga, med tretje na primer koprski Libris in celjska Antika. »V zadnjih letih je skupno število približno stabilno. Knjigotrštvo je v Sloveniji vsekakor pred velikimi izzivi, čeprav spletna prodaja pri nas za sedaj nima nekega opaznega deleža,« dodaja.
Če podrobneje pogledamo prodajni program teh knjigarn, se sicer število tistih pravih precej zmanjša, komentira še predsednica Društva slovenskih knjigotržcevIngrid Celestina, tudi direktorica Librisa. »Po mojih optimističnih ocenah ni več kot dvajset knjigarn, ki bi jim lahko rekli prave knjigarne z več kot 50 odstotki knjig, ne pa papirniške ali darilne ponudbe. Tistih, ki imajo res raznovrsten program, pa zagotovo ni več kot deset.«
»Espresso book machine«
Nekatere je v tujini navdušil »espresso book machine«, stroj, ki je zmožen v nekaj minutah natisniti in zvezati katero koli knjigo, ki jo ima knjigarna v »oblaku«, se pravi, da ima za takšen ponatis avtorske pravice. Posebej dragocena priložnost se to zdi za vse, ki iz domačih knjigarn odhajajo praznih rok, ker tam pogosto ne najdejo niti marsikaterega klasika, saj so založbe zaradi obdavčitve zalog prisiljene uničevati neprodane izvode; stroj bi z nekaj kliki omogočil, da bi imeli v zelo kratkem času pred sabo izvod želene knjige. »Pred leti sem videl delujoč primerek v Amsterdamu, a to je bil eksotičen eksperiment brez prevelikega vpliva,« pravi Rugelj. »Bistveno je, da ima knjigarna lastno identiteto, kaj to je, pa je odvisno od njenega lastnika. Brez tega je knjigarna obsojena na vsakdanje nakupe, s tem pa bolj izpostavljena spletnim načinom knjižne prodaje. Spletne knjigarne so naša sedanjost in tudi prihodnost, zidane knjigarne se morajo naučiti bivanja z njimi.«
»Spletne knjigarne so prihodnost le, če bo knjiga še naprej izgubljala svoj družbeni pomen in bodo knjigarne zgolj prodajalne knjig,« dodaja Ingrid Celestina. Kot pravi, se bodo morale knjigarne novim razmeram prilagoditi s kombinacijo dejavnosti, kamor zagotovo sodijo še kavarne, v tujini tudi gostišča in prenočišča, a bodo morale še vedno ohraniti primaren stik s knjigo.
Stavi predvsem na izkušene knjigarnarje, ki morajo – tako tudi Carrión – s svojim angažmajem včasih nadomestiti tudi 40-odstotno razliko v ceni za knjigo, ki je na voljo v spletni knjigarni Amazona. To lahko počnejo le, če imajo možnost skrbeti za nabavno politiko in so sami kuratorji svoje ponudbe, saj najbolje poznajo svoje kupce in bralce. »Knjigarnar prihodnosti je knjigarnar preteklosti – v smislu poznavanja literature, strasti in zanimanja za knjige, vzpostavljanja stika s kupci, bralci…« meni sogovornica.
Knjigarnar mora biti mešanica knjižnega erudita, multipraktika, ki lahko organizira in vodi dogodke, ter podjetnika, ki zna dobro pretehtati, kako ostati dolgoročno nad vodo, je neposreden tudi Rugelj. »Dobre in vsebinsko polne mestne knjigarne lahko koncentrirajo misleče ljudi,« je prepričan.
A za vsebinsko močnejše knjigarne potrebujemo tudi aktivnejše državne ukrepe. »Knjigarne se sicer lahko prijavijo na razpis Javne agencije za knjigo, a znaša celoten znesek podpore za vse knjigarne v Sloveniji 100.000 evrov, kar je zagotovo premalo za vse kulturne dejavnosti, ki jih prave knjigarne izvajamo,« še pripomni vodja Librisa.
