Če ljubiteljem avtomobilov omenite ime continental, je veliko vprašanje, ali bodo ti najprej pomislili na angleškega, Bentleyjevega, ali ameriškega, Lincolnovega. A naj bo tako ali drugače, kot pribito drži, da je, to bodo verjetno priznali tudi najbolj zagrizeni oboževalci Bentleyja, Lincolnov continental pač slovitejše ime. Ne nazadnje je avto, ki prav letos uradno praznuje že častitljivi 80. rojstni dan, blestel v številnih filmih, v njem se je v času atentata vozil ameriški predsednik John F. Kennedy… A vse to velja za kasnejše generacije, skupno se jih je do danes nabralo že deset, s kar nekaj vmesnimi premori. In prav o vsaki bi se lahko razpisali na dolgo in široko. Zato tokrat torej o slavljenki, o prvi, tisti, s katero se je vse skupaj začelo. Še pred uradnim začetkom pa je, tako kot pri vsakem avtomobilu, seveda treba malce dlje v zgodovino…
Navdih našel v Evropi
Rojstvo ideje o lincolnu continentalu zgodovinarji pripisujejo naslednjim besedam: »Moj oče je naredil najpriljubljenejši avto na svetu, sam pa bi rad naredil najboljšega.« Proti koncu 30. let prejšnjega stoletja jih je izrekel Edsel Ford, sin ustanovitelja znamke Ford Henryja in predsednik znamke Lincoln Motor Company, ki je navdih za razvoj continentala dobil med izletom v Evropo s svojo ženo Eleanor v začetku leta 1938. Prevzela sta ga namreč dizajn in eleganca evropskih avtomobilov, zato je ob vrnitvi v ZDA oblikovalcu Bobu Gregorieju vrgel kost: »Sodeluj z menoj pri projektu novega avtomobila. Ta mora biti 'le' najboljši in najlepši.« Gregorie je izziv sprejel, do oktobra istega leta pripravil skice, kmalu za tem pa tudi prve glinene modele. »Edsla je projekt povsem prevzel. Imel je vizijo, sam pa sem moral njegove ideje 'prevesti' na način, da je bilo vse skupaj vzdržno in izvedljivo, pri čemer se večkrat nisva strinjala,« se je kasneje spominjal Bob Gregorie in kot primer navedel rezervno pnevmatiko, ki jo je sam želel skriti v prtljažnik, Ford pa je vztrajal, da mora biti nameščena na zadku avtomobila. To bi namreč pripomoglo k videzu nizkega, bolj k tlom »prilepljenega« hitrega štirikolesnika. Za njegovo osnovo sta sicer vzela šasijo lincolna zephyrja, omenjeni videz pa sta dosegla tudi tako, da sta mu nadela posebne panele, ki so pokrov motorja podaljšali za kar 30 centimetrov. Hkrati pa sta šasijo znižala za decimeter.
Ko je bil leta 1939 prototip, ki se je imenoval še lincoln zephyr continental, naposled nared, je bil Edsel Ford z njim tako zadovoljen, da je nemudoma naročil izdelavo še dveh za svoja sinova. Nato se je podal na svoje posestvo na Floridi, kjer je želel continentala razkriti svojim prijateljem, ti pa so bili tako navdušeni, da se je na sedež podjetja vrnil s kar 200 naročili. Dve od teh je oddal tudi največji ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright, ki je menda vzhičen izjavil: »To je najlepši avto na svetu!«
Vojna ustavila proizvodnjo
Serijska proizvodnja avtomobila je stekla 2. oktobra 1939, do konca leta so jih izdelali 25, a so vse označili za modele letnika 1940, zato se to leto šteje kot uradno continentalovo »rojstno«. Skupno so jih do konca leta 1940, ko je bilo avtomobilu ime še enako kot prototipu, ročno izdelali 404 (350 kabrioletov in 54 kupejev), poganjal jih je 4,8-litrski motor V12, cena pa se je začela pri 2640 dolarjih. Že leto kasneje so iz imena črtali besedo zephyr, tako da je bil avto tudi uradno samo še lincoln continental, povpraševanje pa je bilo visoko, tako da je imel vsak avto kupca, še preden je zapustil proizvodne trakove. Nato je proizvodnjo presekala druga svetovna vojna, zaradi česar so (zveni znano?) tovarne namesto avtomobilov začele izdelovati druge, za težke čase pomembnejše stvari.
Kar pa še ni pomenilo konca prve generacije continentala, a so bili primerki letnikov od 1946 do 1948 vseeno kar precej spremenjeni. Smrt Edsla Forda leta 1943 je namreč privedla tudi do tega, da je podjetje zapustil Bob Gregorie, pod spremenjeno obliko pa se je podpisal znani industrijski oblikovalec Raymond Loewy. Kakor koli, povojno obdobje ni bilo več tako prijazno do luksuznih maloserijskih avtomobilov, zato so leta 1948 napovedali konec izdelave continentalov. Z drugo generacijo se je nato vrnil šele leta 1956, končne proizvodne številke prve pa so bile: 3047 kupejev, 2277 kabrioletov in skupno torej 5324 lincolnov continentalov.
