Tako denimo tudi za predsednika Republike Malavi, Petra Muthariko, ki bi se mu, če se ne bi pojavil virus, letos spomladi po vsej verjetnosti obetal konec njegove vladavine, tako pa mu je pandemija ponudila novo priložnost. Konec lanskega leta je namreč vrhovno sodišče te male državice, ki meji na Mozambik, Tanzanijo in Zambijo, predsednika vlade prisililo v ponovitev volitev, saj so sodniki razsodili, da je bil izid tistih, ki so jih izvedli maja lani, grobo ponarejen. Parlamentarne volitve naj bi tako ponovili maja letos in glede na to, da se je večini opozicijskih strank uspelo dogovoriti za istega kandidata, se je zdelo, da je politična usoda dosedanjega avtokratskega predsednika vlade dokončno zapečatena. A glej ga zlomka, kljub temu, da v revni državi, ki šteje 18 milijonov prebivalcev, niso zaznali še niti enega okuženega, je predsednik zaradi pandemije razglasil izredne razmere in prepovedal zborovanja z več kot 100 ljudmi. Predvolilni boj, ki je bil že v polnem teku, je tako povsem zastal, kot kaže, pa bodo prestavili tudi napovedane volitve. A Mutharika ni edini vladar na afriški celini, ki je virus izkoristil za to, da bi ostal na oblasti. V mnogih afriških državah bi morale biti letos volitve, v Gvineji, Etiopiji, na Slonokoščeni obali in v Burkina Fasu je kazalo, da bo prišlo do spremembe oblasti. A je denimo predsednik Gvineje Alpha Condé na hitro razpisal referendum, ki bi odpravil omejitev njegovega predsedovanja na dva mandata, ter pri tem računal, da mu bosta nizka volilna udeležba in zaposlenost mednarodne skupnosti s hujšimi problemi pomagali pri tej nameri. Na drugi strani se na celini širi bojazen, da bodo epidemiji še precej manj kos kot razvite države, saj ponekod sploh ni delujočega zdravstvenega sistema, omejitvam gibanja pa so ljudje zaradi materialne stiske in tudi zaradi slabih izkušenj s svojimi despotskimi vladarji precej nenaklonjeni.

novi koronavirus Afrika Republika Malavi Peter Mutharika volitve demokracija