Imej košarko neskončno rad. Verjemi, da lahko dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Spoštuj druge, predvsem pa zaupaj sebi. Treninga ni nikoli dovolj; ti, žoga in koš morate biti najboljši prijatelji. In kot zadnje, sanjaj o velikih stvareh, so nasveti legende slovenske košarke Petra Vilfana vsem nadebudnim košarkarjem za te in prihodnje čase.
»Eno prvih tekem v članskem moštvu ŽKK Maribor sem odigral pri petnajstih letih in pol. Priložnost sem dobil povsem slučajno, saj so imeli vsi ostali igralci po pet osebnih napak. Igrali smo proti Vrhniki, tekma pa je odločala o napredovanju v 1. B jugoslovansko ligo. Pred odločilnim napadom, ko so gostje sredi Maribora vodili za točko, je trener vzel minuto odmora in preostalim štirim članom ekipe razlagal, kako odigrati zadnje sekunde,« pripoveduje Vilfan.
Mister 45
»Jaz sem jih gledal in si mislil, kaj sploh govorite, jaz bom tisti, ki bo vrgel odločilni met. Ponavljam, star sem bil manj kot šestnajst let. Šel sem v kot in ko sem videl, da ostali soigralci ne morejo do žoge, sem stekel na vrh rakete, dobil žogo in jo vrgel proti košu. Zadela je tablo in končala v obroču. Slavje je bilo nepopisno, najbolj pa se spominjam trenerja, legendarnega Kumarja 'Puba', možakarja, visokega skoraj dve metra in težkega dobrih sto kilogramov, ki je tekal za menoj po igrišču in me poljubljal po licih,« nadaljuje Vilfan.
»To je bil zagotovo tisti prvi trenutek v karieri, ko sem spoznal, da lahko postanem vrhunski košarkar ... Temu je sledila tekma z Jugoplastiko v Splitu proti Maccabiju, ki je bil tedaj aktualni evropski prvak. Zabil sem 45 točk in ta tekma me je izstrelila med zvezde. V tistih časih si res moral izstopati, da so te mediji opazili, zanimivo pa je, da me ljudje v Tel Avivu tudi 20, 30 let po tej tekmi pozdravljajo z 'mister 45',« pravi zdaj 62-letni Vilfan, ki je kmalu po tekmi v Splitu postal reprezentant Jugoslavije.
O dogodivščinah v uspešni karieri – bil je prvak in pokalni zmagovalec v Jugoslaviji in Sloveniji, svetovni prvak in evropski podprvak – je Peter Vilfan 2004 izdal avtobiografijo, kot tretji nepozabni dogodek v igralski karieri pa je izpostavil polfinale svetovnega prvenstva v Manili leta 1978.
»Do konca tekme so ostale dobre tri minute in spomnim se, da je tedanji pomočnik trenerja Petar Skansi selektorju Acu Nikoliću dejal, 'daj notri tistega malega'. Nikolić se je obrnil proti meni in me poklical. Imeli smo minuto odmora. Dragan Kičanović mi je rekel, ti me spremljaj, če bom jaz na levi strani, bodi ti na desni, če bom šel pod obroč, bodi zunaj, ... Trikrat mi je podal, trikrat sem vrgel proti košu in trikrat zadel. Premagali smo Brazilijo z 91:87, v finalu pa še Sovjetsko zvezo po podaljšku,« pravi Vilfan.
Bil je prvi kapetan Slovenije
»To so bili trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabil. Če zdaj zaprem oči, jih lahko podoživim, kot bi bili včeraj. Podobno se s ponosom in zadovoljstvom spominjam prve tekme za reprezentanco Slovenije kot samostojne države, ko sem bil njen kapetan.«
Peter Vilfan se je še v času aktivne igralske kariere preizkusil kot televizijski komentator. Njegov prvi "teren" je bil evropsko prvenstvo 1991. Iz Rima se je zaradi vojne v Sloveniji vrnil predčasno, skupaj z Juretom Zdovcem in pokojnim novinarjem časnika Delo Stanetom Trbovcem. Do Ljubljane so prišli mimo številnih barikad in po brezpotjih Krasa.
Televizijskemu mediju je ob košarkarskih taborih, ki jih že več kot 25 let organizira na slovenski obali, ostal zvest do današnjih dni. Njegovi prenosi za Kanal A z evropskega prvenstva 2017, na katerem so Goran Dragić, Luka Dončić in druščina osvojili zlato medaljo, bodo slovenskim ljubiteljem športa ostali v večnem spominu.
Trifunović izjemen človek, Itoudis odlična izbira
O zadnjih potezah v slovenski košarki je Vilfan mnenja, da Rado Trifunović mora ostati del slovenske reprezentance, saj bo v veliko pomoč novemu selektorju. Če bo to Grk Dimitrios Itoudis, je to za Vilfana izvrstna izbira. Veseli se tudi nastopa slovenske reprezentance v kvalifikacijah za OI, še bolj pa naslednjega evropskega prvenstva, na katerem bo Slovenija branila zlato medaljo.
Optimističen je tudi njegov pogled na šport po koncu pandemije. »Zagotovo bodo to krizo občutili vsi segmenti družbe. V prvi fazi je treba poskrbeti za tiste najbolj ranljive skupine, nato pa na vrsto pride tudi šport. Ključno je, da se športu pomaga na vseh nivojih, ne samo vrhunskemu, temveč tudi mladinskemu, rekreativnemu, ekstremnemu. Ne smemo pozabiti na številna majhna društva, ki so osnova za nadaljnje delo, na športno infrastrukturo, na športne delavce in trenerje ... Šport je pomemben za zdrav in uspešen razvoj družbe, je povezovalen, navdihuje ljudi, zato sem prepričan, da se bo pobral med prvimi in da bomo kmalu znova uživali v pravih športnih bojih,« je pogovor sklenil Peter Vilfan, nekdaj tudi poslanec v državnem zboru.
