Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo na redni tiskovni konferenci, sicer namenjeni informiranju o stanju v državi zaradi pandemije, sporočil, da je ukazal podvojitev prisotnosti ameriškega vojaškega ladjevja v Karibskem morju in ob pacifiških obalah latinskoameriških držav. Gre za okrepljeno operacijo, s katero hočejo mamilarskim kartelom preprečiti povečan prevoz drog v ZDA. »Medtem ko se vlade in države (te regije) osredotočajo na boj proti koronavirusu, je grožnja, da bodo karteli, kriminalci, teroristi in druge zločinske organizacije poskušali izkoristiti položaj, čedalje večja. Tega ne smemo dopustiti,« je dejal Trump.
Po njegovih navedbah je v operacijo poslal rušilce, bojne ladje, helikopterje, izvidniška letala in patruljne ladje obalne straže ter tako podvojil ameriško prisotnost na tem območju. V misiji sodelujejo tudi specialne vojaške enote, ki so sicer zelo redko udeležene v operacijah nadzora v tej regiji. Ameriški predsednik je še dejal, da operacijo podpira 22 držav iz regije, ki sodelujejo z dodatnimi enotami ter v izmenjavi obveščevalnih podatkov.
Tarča je (predvsem) Venezuela
Tiskovne konference v Beli hiši sta se udeležila tudi minister za obrambo Mark Esper in poveljnik združenega poveljstva general Mark Milley, kar sicer ni običajno. Esper je jasno nakazal, da operacija ni usmerjena zgolj proti kolumbijskim ali mehiškim kartelom, temveč tudi (če že ne prvenstveno) proti aktualni oblasti v Venezueli. Izjavil je, da »venezuelski narod še naprej hudo trpi zaradi (predsednika Nicolasa) Madura in njegovega kriminalnega nadzora nad državo«, da tihotapci mamil izkoriščajo anarhijo, ki vlada v tej državi, in da je »nelegitimen Madurov režim« odvisen od dobička, ki ga prinaša prekupčevanje z drogo, s čimer da ohranja svojo zatiralsko moč.
Te besede ameriškega obrambnega ministra, ki zvenijo kot nekakšno opravičilo za operacijo, se navezujejo na obtožbo, ki jo je Trumpova administracija objavila minuli teden. Tedaj so Madura in njegove ožje sodelavce uradno obtožili sodelovanja pri tihotapljenju drog v ZDA ter za njimi razpisali tiralico z nagrado 15 milijonov dolarjev na glavo Madura in 10 milijonov za preostale. Maduro se je na to odzval z izjavo, da se želi Trump polastiti venezuelskih naftnih rezerv.
Po panamskem receptu
Potem je sledila nova poteza ZDA. Zunanji minister Mike Pompeo je prišel na dan s predlogom za Venezuelo, po katerem bi sestavili petčlanski vladni svet brez Madura in brez samooklicanega predsednika in vodje opozicije Juana Guaidoja, ta svet pa naj bi vladal do sklica novih predsedniških volitev, predvidoma v roku enega leta. Maduro je Pompejev predlog takoj zavrnil, hkrati pa še povečal pritisk na Guaidoja, ki od januarja 2019 poskuša s pomočjo Washingtona osvojiti oblast. Venezuelski generalni tožilec ga je namreč danes pozval kot pričo v preiskavi domnevnega državnega udara, a sprva ni bilo znano, ali se je Guaido odzval.
Videti pa je, da je napotitev ameriških pomorskih sil v Karibsko morje povezana z možno aretacijo Guaidoja v Venezueli, česar si Maduro do zdaj ni drznil, čeprav je že večkrat napovedal, da bo kaznovan zaradi izdaje domovine. V torek napovedana ameriška vojaška operacija po številu enot in opremi presega tisto iz decembra 1989, ko je ameriška vojska okupirala Panamo z enakim izgovorom – da gre za boj proti tihotapljenju drog.
