Nesporno je vsem razumljivo, da če želimo zmanjšati vplive na podnebne spremembe, zaradi vedno večje porabe fosilnih energentov, moramo tudi pri nas samih spremeniti naše dosedanje navade in razvade. V Združenju za energetsko neodvisnost (Zens) že nekaj let spremljamo naše navade in razvade ter smo že večkrat tudi javno napovedali predlog ukrepov, ki jih lahko izvede naša država, in te bomo zdaj ponovno napisali.

Pred tremi leti smo na lastno iniciativo izdelali analizo porabe električne energije za pripravo tople sanitarne vode z električnimi grelniki in ugotovili, da v naši državi porabimo 25 odstotkov proizvedene električne energije v JE Krško. Odgovorni v državnih institucijah so nas sicer pohvalili, naredili pa nič, kljub našim predlogom. Predlagali smo strogo omejitev pri prodaji električnih grelnikov ob obvezni vgradnji sanitarnih toplotnih črpalk. Z vgrajeno sanitarno toplotno črpalko zmanjšamo porabo električne energije za 70–80 odstotkov, ob vgradnji standardne toplotne črpalke (zemlja-voda ali voda-voda), namenjene tudi ogrevanju objektov, pa prav tako zmanjšamo porabo fosilnih energentov.

Država prek svojih birokratskih ukrepov podeljuje subvencije za rabo fosilnih energentov (nafta/dizelsko gorivo in plin) in razdeli cca. 150 milijonov evrov na leto za rabo teh energentov. V Sloveniji je tehnološko mogoče že 20 let nadomestiti rabo kurilnega olja. Ni desetih javnih objektov, ki so že izvedli takšno menjavo, zato predlagamo obvezno nadomeščanje fosilnih energentov z rabo trajnih energetskih virov. Prvi korak bo država naredila že z izenačitvijo cen dizelskega goriva s ceno kurilnega olja (vsebinske razlike med obema gorivoma ni, razen v barvi). To bo spodbuda za omahljivce glede takšne menjave ogrevalne naprave. Pri tem lahko država preprosto to uredi ob izdaji posameznih gradbenih dovoljenj (uporabnih), ki jih ne bo mogoče pridobiti brez navedbe opisa rabe trajnih energetskih virov.

Ob napovedanih ukrepih bo treba začeti razmišljati tudi o nadomeščanju zemeljskega plina s sinteznim plinom (produkt vplinjanja organskih materialov in tudi kot produkt bioplinarn). Zemeljski plin nesporno sodi tudi med fosilne energente. Veliko sredstev smo vložili v plinovodni sistem in tudi temu je napovedan konec rabe do leta 2050. Seveda so naši predlogi namenjeni tudi večstanovanjskim objektom, saj se ti ogrevajo s fosilnimi energenti (plin in kurilno olje). Za takšne objekte smo letos izdali brošuro z naslovom Kako narediti naš blok energetsko neodvisen.

Na podlagi napisanega ob domačem razmišljanju pa je treba vedeti, da raba trajnih energetskih virov pomeni sočasno tudi zmanjšanje naših letnih ogrevalnih izdatkov, kar pomeni pokrivanje stroškov z ustvarjenimi prihranki. Nekaj sredstev ima v ta namen na voljo tudi slovenski Eko sklad in tudi podnebni sklad. Vedeti pa je treba, da se je za ta sredstva treba preprosto povedano potruditi.

Božo Dukić, Združenje za energetsko neodvisnost (Zens)