Kam s starostniki, ki so v domovih?

Prestavitev starostnikov nazaj v domačo oskrbo je neprimerna, saj je treba doma zagotoviti vsaj minimalni standard oskrbe in bivanja: denimo pomične postelje (osebni zdravniki bi morali napisati naročilnice za to in drugo potrebno opremo – zaloge v skladiščih dobaviteljev bodo kmalu pošle, saj je dobava marsičesa v teh razmerah vprašljiva, predvsem medicinskih pripomočkov, in pa veliko dražja)… Vedeti je treba, da svojci pomoči pri negi starostnika večinoma ne bodo zmogli izvajati sami, v teh razmerah pa se bodo soočili še z dejstvom, da ni mogoče najeti zunanjih izvajalcev, to je misija nemogoče (iz lastnih izkušenj povem, da smo v obdobju zadnjih treh tednov ostali brez izvajalcev nege na domu), če pa mogoče dobiš koga, so cene poletele v nebo.

Domači bodo kmalu ugotovili, da ne morejo kupiti razkužil, mask, rokavic. Če so starostniki v domovih starejših občanov glede zaščitnih sredstev drugorazredni državljani, so starostniki in druge osebe, potrebne nege, le tretjerazredni državljani.

Vsi negovalci pričakujejo, da vsak uporabnik za zaščitna sredstva (to je potrošni material) poskrbi sam (negovalci imajo maske, rokavice, vendar z njimi pridejo že v dom uporabnika, lahko tudi že kontaminirani z virusom s stopnišč, dvigal…). Če uporabnik nima svojih sredstev, jih negovalec ne more zamenjati, s tem pa se dopušča možnost prenosa okužbe. Razkužila, ki si jih lahko kupil še pred mesecem dni, so dosledno dobila oznako profesionalno, kar pomeni, da uporabnik v domačem okolju ni deležen enake kakovosti razkuževanja.

Treba je pomisliti tudi na to, da starostnik, ki pride iz doma starejših domov, lahko prenese (prinese) okužbo v domače okolje, domačim.

Zdravniška oskrba je v sedanjih razmerah težavna. Starostnika bo treba ob (že manjših) zdravstvenih težavah pripeljati k osebnemu zdravniku in ne tako, kot je organizirano v domovih starejših občanov. Marsikateri starostnik v domu starejših ima poleg kroničnih bolezni tudi kakšno nalezljivo bolezen (na primer mrsa), kako bodo svojci lahko preprečevali prenos okužbe?

Še enkrat priporočam, da zdrave starostnike premestite v šole ali vrtce, ki so po navadi v bližini domov starejših občanov, imajo kuhinje… in običajno tudi nekaj zelenice. Okolje je poživljajoče, pozitivno, ni turobnosti. V domovih starejših pa prostor uredite za morebitno karanteno in okužene starostnike, ki okužbo s koronavirusom prenašajo razmeroma dobro. V to okolje bi lahko naselili tudi (svoje) zaposlene, ki so se tudi okužili, pa nimajo možnosti, da bi se zdravili doma, za bolnišnico pa so, na srečo, »zdravi«.

Komaj nekaj tednov je, ko so se starostnikom v domovih starejših občanov odtrgali (prepovedali) obiski bližnjih z obrazložitvijo, da je to za njihovo dobro, zdaj pa se ploščo obrača s trditvijo, da bo doma bolje, obenem pa nenadoma ni več pomembno, ali so majhni otroci v družini. Mar res?

Absolutno zagovarjam dejstvo, da starostnik, tudi ko potrebuje nego, ostane doma (seveda, če ima koga), čeprav to zahteva zelo veliko energije in organizacije svojcev, toda vračanje starostnikov v laično nego in bivanje v času, ko vlada pandemija, je milo rečeno nerazumno.

Zanima me tudi, ali bodo ti starostniki, ki bodo odšli v domačo nego in domače okolje, kasneje tudi dobili nazaj svoj prostor v domu?

Bodimo razumni, pomislimo na posledice.