Kot je v razsodbi še navedlo sodišče, se te države ne morejo sklicevati niti na svoje obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti niti na domnevno nedelovanje premestitvenega mehanizma, da bi se izognile izvajanju mehanizma za premestitev.
Sodišče je ugotovilo, da te tri države niso izpolnile obveznosti iz sklepa Sveta EU za obvezno premestitev 120.000 prosilcev za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije v preostale države članice unije. Poleg tega je ugotovilo, da Poljska in Češka nista izpolnili niti svojih obveznosti na podlagi prejšnjega sklepa, ki ga je Svet sprejel za prostovoljno premestitev 40.000 prosilcev za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije v preostale članice EU. Madžarske ukrepi za premestitev iz tega sklepa niso zavezovali.
Sodišče je zavrnilo trditev Poljske, Češke in Madžarske, da tožbe Evropske komisije niso dopustne, ker po izteku obdobja uporabe sklepov o premestitvi 17. in 26. septembra 2017 ne morejo več odpraviti neizpolnitev obveznosti.
Poljska in Madžarska sta tudi trdili, da sklepov o premestitvi upravičeno ne uporabljata na podlagi 72. člena pogodbe o EU, ker morata izpolnjevati obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem notranje varnosti. Sodišče je odločilo, da ta člen državam članicam ne daje pooblastila za odstopanje od določb prava unije zgolj s sklicevanjem na interese vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, ampak jim nalaga, da dokažejo, da je treba za izvajanje teh obveznosti uporabiti odstopanje, določeno v tem členu.
