Evropska unija je s ciljem, da spodbudi politično reševanje libijskega konflikta, včeraj v Sredozemlju sprožila operacijo Irini. Njen osrednji namen je nadzor spoštovanja embarga na prodajo orožja v Libiji, ki so ga razglasili Združeni narodi.

V okviru operacije bodo vojaške ladje EU pregledovale plovila, ki se bodo približala libijski obali, iz zraka pa bodo nadzor izvajali sateliti, droni in letala. Zračni nadzor bo gotovo manj učinkovit, ker ima Libija izredno dolgo kopensko mejo, in poznavalci menijo, da bo orožje še naprej prihajalo v Libijo. Egiptovska diktatura Abdela El Sisija gotovo ne bo nehala podpirati sebi sorodnega libijskega pučističnega generala Kalifo Haftarja, ki ima svoj sedež v vzhodnem delu Libije. »Operacija Irini je pomemben prispevek k vzpostavitvi premirja, ni pa dokončna rešitev,« je realistično dejal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Sedež operacije je v Rimu, poveljuje ji kontraadmiral Fabio Agostini, Slovenija pa bo sodelovala z dvema častnikoma.

Umik pred migranti na vzhod

Irini (v grščini pomeni mir) je naslednica operacije Sophia, katere namen je bil predvsem preprečevanje tihotapljenja migrantov z libijskih obal čez Sredozemsko morje do Italije, a jo je slednja precej onemogočala, ker da vojaške ladje v resnici spodbujajo afriške migrante k prečkanju morja v upanju, da jih bodo rešile. Tudi zato se je zdajšnja operacija Irina uresničila šele po mučnih pogajanjih, saj sta avstrijska in madžarska vlada menili, da bodo migranti spet imeli spodbudo za prečkanje Sredozemskega morja zaradi prisotnosti vojaških ladij. Zato so se zunanji ministri EU pred desetimi dnevi dogovorili, da bodo ladje EU spoštovanje embarga nadzirale predvsem v vzhodnem Sredozemlju, torej proč od glavnih migrantskih morskih poti iz Libije. Tudi te ladje bi namreč morale v skladu z mednarodnim pravom rešiti migrante v težavah, če bi naletele nanje.

Boji za Tripolis nemoteno potekajo naprej

Evropska unija bo v okviru operacije Irina tudi preprečevala nezakonit izvoz nafte in urila libijsko obalno stražo. Boji v Libiji so se v zadnjih dneh nadaljevali kljub pozivom k premirju, da bi se Libijci lahko bolje spoprijeli s koronavirusom (po zadnjih podatkih je osem potrjeno okuženih). Haftarjeve sile so vnovič obstreljevale Tripolis, kjer ima sedež mednarodno priznana vlada Fajeza El Saradža, ki ga podpirajo različne milice na severozahodu države, tudi islamistične. Haftar je napad na prestolnico države začel pred enim letom, potem ko je osvojil večji del Libije, a mu zasedba Tripolisa povzroča hude težave. Če pa bi mu uspelo, bi to pomenilo praktično njegovo zmago v državljanski vojni.