Vlada je včeraj zamenjala tri svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Namesto Branka Brezarja, Blanke Česnik Wolf in Tomaža Rusimovića je imenovala Roka Tavčarja, Mateja Forteja in Matjaža Vrtovca. Zadnja dva sta, vsaj posredno, povezana s SDS. Vrtovec je leta 2017 podprl kandidaturo evropske poslanke SDS za predsednico države, Forte pa je sin podpredsednice sveta SDS Alenke Forte.
Vse kaže, da bo ena prvih potez novega sveta imenovanje novega direktorja NIJZ. Sedanji vršilec dolžnosti Ivan Eržen je bil na Brezarjev predlog imenovan 20. marca, torej že v mandatu te vlade, vendar je zadnje vladne ukrepe, namenjene upočasnitvi širjenja novega koronavirusa, v torek označil za neutemeljene. Poudaril je, da so ljudje spoštovali že prejšnje omejitve in navodila, zato so zaostritve, ki jih je vlada sprejela oziroma napovedala v nedeljo, po njegovem nepotrebne. »S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati,« je dejal v pogovoru za Mladino, kjer je omenil tudi, da se vlada z NIJZ ni posvetovala. Posebej je izpostavil obvezno razkuževanje stanovanjskih blokov, ki ga je ocenil kot težko izvedljivega in neučinkovitega. V pozivu vladi, naj zagotovi denar in delavce za čiščenje blokov, je Erženovo oceno izpostavila tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Kdo bo krojil zdravstvo
Po naših informacijah imajo na NIJZ zadržke tudi do obvezne uporabe mask ali njihovih nadomestkov v trgovinah, kritični pa so tudi do omejevanja gibanja, ki bi lahko v mestih na primer dodatno zmanjšalo razdaljo med sprehajalci. Velika večina zaposlenih na NIJZ se po naših neuradnih informacijah strinja z Erženovimi stališči. Strokovno skupino, s katero sodeluje ministrstvo za zdravje, vodi infektologinja Bojana Beović, nekdanja ljubljanska mestna svetnica iz kvote SDS. Iz zadnjih ukrepov je sicer razvidna predvsem vse večja vloga skupine Mladi zdravniki. Ta je uporabo mask priporočala, še preden je postala del uradne politike. V četrtek sta na dveh vladnih novinarskih konferencah nastopili vidni predstavnici Mladih zdravnikov Tina Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, in Polona Gams, specializantka anesteziologije.
Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in sindikat Fides so včeraj poslali kratko izjavo, s katero so se od Mladih zdravnikov distancirali. Zapisali so, da ti niso člani nobene koordinacije zdravniških organizacije. Po naših informacijah ta izjava odraža pomisleke vidnih strokovnjakov do stališč Mladih zdravnikov, a tudi trenja med različnimi generacijami strokovnjakov. Mladi zdravniki, ki svoja stališča uveljavljajo pri aktualni vladi, so imeli v togih hierarhijah v zdravstvu doslej namreč le malo besede. V ozadju sporov, kam maske sodijo in kje niso potrebne, so po besedah naših sogovornikov iz vrst poznavalcev zdravstva tudi prerivanja za vpliv na (bodočo) zdravstveno politiko.
Bojazen pred sejanjem dvomov
Minister za zdravje Tomaž Gantar je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da mednarodne organizacije in države nimajo enakih mnenj glede omejevalnih ukrepov. »Stališča so zelo različna tudi znotraj NIJZ,« je povedal. »Vlada ukrepe sprejema z najboljšim namenom in na podlagi mednarodnih izkušenj, saj ne želimo ponovitve scenarijev iz najbolj prizadetih držav. Covid-19 je nova bolezen, ki ni dovolj raziskana, in možnosti za izboljšave je še veliko,« je pojasnil. Zakaj se z NIJZ o zadnjih ukrepih niso posvetovali, pa minister ni povedal. Po naših neuradnih informacijah velik del slovenskih epidemiologov in infektologov dvomi o smiselnosti zadnjih zaostritev, vendar pomislekov doslej niso javno izrazili. Nekateri se bojijo, da bi z javno kritiko vnesli dvom tudi o prejšnjih omejevalnih ukrepih, ki so po njihovem mnenju nujni za zajezitev širjenja okužb. Nekateri naši sogovorniki pa omenjajo tudi bojazen, da bi glasni posamezniki postali grešni kozli, ko bodo oblasti iskale krivce za napake pri odzivanju na novi koronavirus.
