Zaradi izjemnega globalnega povpraševanja po zaščitnih maskah so cene zaščitne opreme poskočile, proizvajalci pa zaradi nepredvidljivih ukrepov držav zahtevajo 100-odstotne avanse. Kot nam je v neformalnem pogovoru zaupal eden izmed slovenskih dobaviteljev, bi bilo zato za državo, ki potrebuje ogromne količine zaščitne opreme (za zdravstvo in druge službe), bržkone najbolj smotrno, da bi s pomočjo svoje diplomatske mreže urejala nabavo neposredno v državah večjih proizvajalcev (predvsem na Kitajskem). Tam bi lahko tudi s fizično prisotnostjo poskrbela za zanesljivost posla, Slovenija pa bi proizvajalcu denar nakazala, ko bi bila pošiljka pripravljena na polet v Evropo.
Kot smo izvedeli, je Slovenija že imela takšno ponudbo iz Kitajske, vendar jo je na začudenje nekaterih zavrnila.
Brez pogodbe s Sinofarmom
Na slovenskem veleposlaništvu na Kitajskem so nam pojasnili, da so marca prejeli oziroma pridobili nekatere ponudbe kitajskih državnih in zasebnih podjetij. Prav tako so o slovenskih potrebah po zaščitni opremi seznanili centralno kitajsko oblast in lokalne oblasti.
Med ponudbami je bila tudi ponudba kitajskega državnega podjetja Sinofarm, ki ima ogromne kapacitete proizvodnje in dobave. Na gospodarskem ministrstvu so nam pojasnili, da se je zavod za blagovne rezerve z možnostjo nabave zaščitne opreme prek Sinofarma seznanil v drugi polovici marca, ko je prevzel koordinacijo nabav zaščitne opreme. Do posla kljub temu ni prišlo. »Podjetje Sinofarm nima zastopništva v Sloveniji, Republika Slovenija pa ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje,« pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Sprememba zakonodaje za čas epidemije na tem področju pa za zdaj ni predvidena.
Na gospodarskem ministrstvu vidijo še eno težavo pri tovrstni nabavi neposredno od kitajskih ponudnikov: »Poleg tega je podjetje zahtevalo tudi 100-odstotno predplačilo, česar pa se zavod za blagovne rezerve ne poslužuje, saj zaradi možnosti prevar in nezanesljivih dobav blago plača šele po prevzemu. Če zavod za blagovne rezerve ob prevzemu blaga ugotovi, da dobavljeno blago ni skladno z zahtevami pogodbe, ga ni dolžno plačati oziroma lahko od dobavitelja zahteva odpravo pomanjkljivosti in napak, na stroške dobavitelja,« pravijo na gospodarskem ministrstvu.
Takšni pogoji zavoda za blagovne rezerve so sicer po mnenju nekaterih naših sogovornikov v trenutnem stanju nerealni. 100-odstotni avansi so namreč postali dejstvo, tako da jih morajo pač plačati posredniki. Večje tveganje posrednikov pa se bržkone pozna tudi pri njihovih maržah. Za nameček so se za nezanesljive za zdaj izkazali predvsem nekateri posredniki (in ne proizvajalci), saj so milijonske pošiljke enostavno »izginile«.
Hisense pomaga s skladiščem
Na gospodarskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da s slovenskim veleposlaništvom na Kitajskem ves čas aktivno sodelujejo. »Skupaj z veleposlaništvom smo med drugim sodelovali pri dobavi 20 ventilatorjev za Splošno bolnišnico Celje, ki so jih prejeli pred dvema dnevoma in ki jih brez našega posredovanja danes najverjetneje še ne bi bilo,« so nam v začetku tedna odgovorili z ministrstva.
V zadnjem času se kot posrednika večkrat omenja tudi kitajskega lastnika Gorenja, družbo Hisense iz mesta Qindgao. Ker se zatika že pri logistiki pri zbiranju in transportu donacij zaščitne opreme, je Hisense Sloveniji v Qindgau odstopil skladišče. V njem njihovi zaposleni zbirajo vse donacije iz Kitajske, ki so namenjene v Sloveniji, in poskrbijo, da pridejo do letališča.
Zaradi preteklih težav z dobavo zaščitne opreme je vlada prejšnji teden ustanovila medresorsko skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme, ki jo vodi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damijan Jaklin.
