Kar trije slovenski znanstveniki so na mednarodnem razpisu pridobili financiranje Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Profesorja Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožefa Stefana (IJS) in fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter profesor Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta bodo tako v prihodnjih letih vodili raziskave, ki bodo odmevne tudi v mednarodnem prostoru. Njihove raziskovalne skupine bodo prejele po 2,5 milijona evrov.
Delci, svetloba in zdravila
Profesor Križan se s sodelavci ukvarja s proučevanjem osnovnih delcev. »Projekt se bo osredotočil na študij nekaterih redkih razpadov delcev, ki nastajajo pri trkih elektronov in pozitronov v eksperimentu Belle II,« so pojasnili na Univerzi v Ljubljani. V eksperimentu, ki se izvaja na Japonskem, Križan sodeluje že vrsto let. Gre za krožni pospeševalnik delcev, ki je primerljiv z znamenitim pospeševalnikom v Cernu v Švici, le da ima manjši obseg.
Profesor Muševič bo financiranje prejel za raziskave v okviru Logos. »Cilj projekta je razvoj logičnih vezij iz tekočih kristalov, ki bodo delovala izključno na osnovi svetlobe (brez elektrike, op. p.),« so sporočili z IJS. Prenos signalov v takšnih vezjih bo hitrejši od današnjih prenosov, ki so omejeni z električno upornostjo snovi. Današnja tehnologija, denimo v superračunalnikih, tako že dosega meje zmogljivosti. »Možna rešitev je uporaba svetlobe namesto elektrike,« napovedujejo na IJS.
Profesor Praprotnik pa bo s sodelavci na Kemijskem inštitutu odkrival, kako s pomočjo ultrazvoka dostavljati zdravila na točno določena obolela mesta v telesu. »Gre za neinvazivno tehniko slikanja in dostave zdravil, ki bo med drugim pospešila zdravljenje raka, različnih vnetij ter bolezni srca in ožilja,« napovedujejo na Kemijskem inštitutu.
Podatki iz Japonske
»Ravno zdaj, v času koronavirusa, lahko neposredno prepoznamo pomen znanstvenih raziskav,« je v pogovoru za Dnevnik včeraj povedal profesor Križan. Spomnil nas je, da je tudi na podlagi delovanja eksperimenta Belle II, pri katerem sodeluje, možen razvoj medicinskih naprav. »Znanost je človeštvu vedno služila s tem, da je iskala izhod iz kriz. Ko se znajdemo v nevarnosti, nas reši zgolj intenzivno razmišljanje in iskanje rešitve. Vendar se je treba zavedati, da znanstvene raziskave običajno trajajo desetletja. Le če znanstvenikom omogočimo, da vso kariero raziskujejo na določenem področju, lahko pričakujemo velika odkritja,« pravi Križan. »Za takšen virus, kot je koronavirus, ne moreš najti rešitve v nekaj mesecih,« je bil stvaren. Ob tem je opozoril, da koronavirus gotovo ne bo zadnja tovrstna kriza, saj človeštvo ogrožajo okoljske spremembe. »Upam pa, da na to spoznanje ne bomo pozabili, ko bo kriza minila in bo znanost ponovno ena od dejavnosti, ki jo država nerada financira,« je opozoril. Slovenski znanstveniki so že večkrat protestirali, ker so javna sredstva za znanost preskromna. Mnogi znanstveniki tako skušajo pridobiti sredstva v tujini, kar je zdaj uspelo tudi Križanu.
Profesor, ki sicer velikokrat potuje na Japonsko, je trenutno prisiljen delati od doma. »Na srečo imamo dostop do podatkov, ki nastajajo v eksperimentu Belle II, prek računalnikov. Naprava na Japonskem še vedno deluje, tam so kolegi, ki jo nadzirajo. Upamo, da nam je ne bo treba izklopiti,« dodaja Križan.
