V gozdu tik ob črnomaljski obvoznici od leta 2016 stojita baraka in prikolica. Tam živijo tri generacije Šabičevih, skupaj deset ljudi. Med njimi je šest otrok, trije so šoloobvezni. Elektrike nimajo, po vodo so doslej hodili na bližnjo bencinsko črpalko.
»Vsake toliko smo napolnili plastične kante, pa je bilo za sproti. Otroci so se umivali v lavorju, nekako je šlo,« pravi Milan Šabič, »ko pa se je pojavil koronavirus in vsi ti ukrepi, so nas na bencinski črpalki lepo prosili, če nekaj časa ne bi hodili tja po vodo, dokler se situacija ne umiri. Popolnoma jih razumem, vsak se boji za svoje zdravje. Tudi mi v tem času ne želimo hoditi naokrog. Toda kaj naj zdaj naredimo, ko je treba še toliko bolj skrbeti za higieno in je voda nujni pogoj za preprečitev širjenja virusa?« se sprašuje Šabič. Zdaj vodo za pitje, kuhanje, umivanje kupujejo v trgovini. »Kupimo po dvajset plastenk, pa imamo za nekaj dni. Toda to je za nas velik strošek,« pravi.
Župan: Aktivnosti potekajo
Po pomoč so se Šabičevi obrnili na Zvonka Golobiča, predsednika Zveze za razvoj romske skupnosti Črnomelj. »Stopil sem v stik z nekaterimi občinskimi svetniki in jih prosil, če se da kaj narediti za Šabičeve. Vsi, tudi Šabičevi, razumemo, da dolgoročna rešitev trenutno ni možna, saj imajo barako postavljeno na črno, na tujem zemljišču. Toda vsaj začasno bi se prav gotovo dalo kako pomagati, gasilci bi najbrž lahko pripeljali cisterno vode. Toda kot so mi razložili, mora zahteva priti od župana,« pravi Golobič.
»Aktivnosti v smeri iskanja ustrezne začasne rešitve glede zagotavljanja vode, tudi v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala, že potekajo,« nam je zagotovil črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki dobro pozna razmere, v katerih živi družina Šabič. »Občina si je v preteklosti in si še vedno prizadeva zagotoviti osnovne življenjske pogoje bivanja vseh Romov v romskih naseljih v naši občini. Do težav pa žal največkrat prihaja, ker so bivalni objekti postavljeni nelegalno, torej nimajo gradbenega dovoljenja in so tako 'na hitro sprejete rešitve' po navadi le začasne narave. S tem je seznanjena tudi družina Šabič.«
Pingpong državnih institucij
Ko smo že poročali, se za reševanje problema romskih naselij, ki nimajo dostopa do vode, za zdaj ni odločila še nobena državna institucija. Namesto tega si vprašanja med seboj podajajo. Z urada za narodnosti so nam denimo sporočili, da za navedena vprašanja niso pristojni in da so vprašanja preusmerili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kot so pojasnili na uradu, pa jim je NIJZ dopis vrnil, zato je urad preusmeril problem še na Svet romske skupnosti. Predsednik sveta Jožek Horvat - Muc pa opozarja, da svet na tem področju nima vzvodov za ukrepanje. »Če hočemo zajeziti širjenje virusa, bo morala država zagotoviti pogoje tudi za odrinjene družbene skupine, ki vode nimajo.« Pri tem omenja tudi begunce in brezdomce.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da zdravstvene službe iz lokalnih zdravstvenih domov opozarjajo na problematiko »nedostopnosti vode in elektrike« v romskih naseljih. Hkrati pa zatrjujejo, da so za zagotavljanje ustreznih razmer in pogojev za preprečevanje širjenja okužb odgovorni župani. »Zagotovljen dostop do pitne vode je pri tem ključnega pomena. Zato je ureditev tega v lokalni skupnosti s strani županov v obdobju epidemije še toliko bolj pomembna,« pravijo na ministrstvu za zdravje.
Ko se bo virus pojavil pri Romih…
Golobič je nad dosedanjim medlim odzivom občine (in države) ogorčen. »Saj vendar ne prosijo za nadstandard. Prosijo 'zgolj' za vodo, pa še to le začasno! Morate vedeti, da ko se bo enkrat virus pojavil pri Romih, ga ne bo mogoče zajeziti. Kako naj gre vendar nek Rom v samoizolacijo, ko pa v enem prostoru živi po deset ljudi?« se sprašuje.
Zakon o romski skupnosti sicer predvideva poseg države v občinske pristojnosti, kadar je zaradi komunalne neurejenosti romskih naselij ogroženo zdravje. Na Slovaškem, denimo, je medtem vlada že sprejela odločitev, da bo zavoljo preprečevanja širjenja okužb zagotovila dostop do vode vsem romskim naseljem, ki vode doslej še niso imela.
