Na razpis za vključitev v program Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke, naslovljen 7 najbolj ogroženih (7 Most Endangered), je Plečnikov stadion prijavilo Društvo arhitektov Ljubljana. V društvu so, kot so zapisali na svoji spletni strani, nominacijo pripravili, ker si prizadevajo za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v njegovi izvirni obliki.
Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov, zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve, povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika, poudarjajo v obrazložitvi.
Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi, vse odtlej pa se vleče zgodba prenove stadiona oz. projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Družba Joca Pečečnika GSA je namreč tedaj v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana (Mol) in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona.
Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je bilo pravnomočno marca 2011, zapletlo pa se je pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. Po več pritožbah stranski udeležencev je projekt trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja po integralnem postopku.
Dodatno vse skupaj zapleta postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona, ki na sodišču teče od leta 2009. Pri svojem pa vztraja tudi Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki za stadion predvideva alternativne rešitve.
Program 7 najbolj ogroženih se je začel izvajati januarja 2013, kot kampanja civilne družbe za reševanje ogrožene evropske dediščine. Čeprav ne zagotavlja neposrednega financiranja, igra pomembno vlogo pri osveščanju ter pri pripravi neodvisnih vrednotenj dediščine in izvedljivih akcijskih načrtov za mobilizacijo javne in zasebne podpore.
Kot še piše na spletni strani Europe Nostre, bodo predstavniki Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke skupaj s predstavniki organizacij, ki so pripravile nominacije, ter drugimi partnerji obiskali na seznam uvrščene lokacije in se srečali s ključnimi deležniki.
Izvršni predsednik Europe Nostre Hermann Parzinger pa je ob objavi letošnjega seznama povedal: "Na seznam 7 najbolj ogroženih 2020 so uvrščene najrazličnejše lokacije, ki se soočajo z različnimi tipi groženj. A vsi ti zakladi kulturne dediščine pripovedujejo evropsko zgodbo, ki je del naše skupne kulture in zgodovine." Dodal je, da s tem, ko jih uvrstijo na pričujoči seznam, lokalnim skupnostim in aktivistom pošljejo močno sporočilo o solidarnosti, da podirajo njihova prizadevanja za reševanje teh primerov kulturne dediščine.
