Kot je razvidno iz pisma, ki ga je pridobila AFP, Centeno ocenjuje, da nacionalne proračune evrskih držav čaka "kolosalni šok", primerljiv z izbruhom koronavirusa samim.
"Neizogibno je, da bomo iz te krize vsi prišli z mnogo višjimi ravnmi dolgov," je poudaril prvi mož evroskupine, sicer portugalski finančni minister. A to po njegovih besedah ne sme postati vir delitev. Do Centenovega opozorila prihaja, potem ko 19 evrskih držav še vedno ni doseglo soglasja o načrtu reševanja uničujočih posledic pandemije na gospodarstvo.
Trenutno sta z virusom najbolj prizadeti državi Italija in Španija, prav ti državi pa sta tudi med najbolj zadolženimi v evropski denarni uniji in jima je zmanjkalo streliva za oživljanje gospodarstva.
Poziv prvega moža območja evra obuja najhujša nesoglasja evrskih držav v pretekli finančni krizi, ko so razlike med bogatimi in revnejšimi evrskimi državami že skoraj potopile skupno evropsko valuto.
Finančni ministri EU se bodo sicer na temo odgovora na krizo "sestali" na videokonferenci 7. aprila. Italija, Španija in nekatere druge države, med njimi Slovenija, se bodo verjetno znova zavzele za skupne evrske obveznice, ki pa jim odločno nasprotujejo severne države z Nemčijo na čelu.
Te države se namreč bojijo prekomerne porabe evropskega juga, ki nujno potrebuje gospodarske reforme. S tovrstnimi obveznicami bi južne evrske države zgolj izkoristile ugodne obrestne mere, ki jih zagotavljajo države z uravnoteženimi proračuni, se bojijo v Berlinu.
