- V zadnjih 24 ura so zaradi virusa Covid-19 umrle 4 osebe, dve včeraj in dve danes
- V ponedeljek novih 1125 testov na koronavirus, od tega 46 pozitivnih, skupaj okuženih 802
- Simoniti: Televizijam in radijem ne bo treba plačevati frenkvečnine
- Simoniti: RTV Slovenija za april ne bo izdala računov pravnim osebam za sprejemnike v javni rabi in v nastanitvenih obratih
- Simoniti: Ministrstvo vložilo dopolnilo, po katerem bi samozaposleni izpad dohodkov izkazovali glede na dohodke v zadnjega pol leta
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj
Število smrtnih žrtev sedaj znaša 15
V ponedeljek, ko so iz bolnišnice odpustili šest bolnikov, so opravili 1125 testiranj na novi koronavirus, okužbo so potrdili pri 46 osebah. Skupno so v Sloveniji tako našteli že 802 potrjena primera okužb. V ponedeljek in danes so skupaj umrli štirje bolniki s covidom-19, vsaj eden od njih na Golniku, je sporočil uradni govorec vlade Jelko Kacin. Število umrlih z boleznijo covid-19 se je v Sloveniji, kjer so opravili 22.474 testiranj, tako povzpelo na 15.
V ponedeljek je bilo hospitaliziranih 119 oseb, od teh jih je 28 potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi.
V celjski bolnišnici je bilo danes zjutraj hospitaliziranih 15 bolnikov, trije v enoti intenzivne terapije. Enega so odpustili v domačo oskrbo, so zapisali na Twitterju.
Na kliniki za infekcijske bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je danes hospitaliziranih 50 bolnikov. V intenzivni enoti je 14 bolnikov s covidom-19, dva so že ekstubirali. Kot je ocenila Tadeja Kotar z infekcijske klinike, je to tudi "zaradi izjemno dobrega dela intezivistov in celotne ekipe". Izpostavila je še, da o novem virusu vsak dan vedo nekaj več.
V mariborskem UKC pa zdravijo 32 bolnikov. Vseh devet bolnikov v intenzivni enoti potrebuje respirator. Trenutno je 54 zaposlenih zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov preventivno v domači izolaciji. Kot so pojasnili, gre za vse zaposlene, ne zgolj za zdravstveno osebje. Nadaljnjega širjenja okužbe med zaposlenimi pa niso zaznali.
Po predlogu ministrstva za kulturo bi samozaposleni izpad dohodka izkazovali glede na polletje
Pomoč samozaposlenim, predvidena v predlogu zakona za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa, zadeva tudi področje kulture. Pristojni minister Vasko Simoniti je dejal, da je ministrstvo zaradi specifik dela samozaposlenih vložilo dopolnilo, po katerem bi ti izpad dohodkov izkazovali glede na zadnje polletje, in ne na februar.
Simoniti je na današnji novinarski konferenci dejal, da je v predlogu interventnega zakona posebna pozornost namenjena tudi najranljivejšim skupinam na področju kulture. Samozaposlenim v kulturi bo država tako kot ostalim samozaposlenim in kmetom omogočila trimesečno denarno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Ta naj bi za mesec marec znašala 350 evrov, za april in maj pa 700 evrov. Prav tako pa bo država samozaposlenim v času epidemije novega koronavirusa krila vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
V okvir omenjenih nadomestil po besedah Simonitija sodijo samozaposleni, ki se ukvarjajo z različnimi umetniškimi praksami, samozaposleni novinarji in verski uslužbenci.
Je pa minister priznal, da je specifika delovanja samozaposlenih v kulturi v tem, da je njihovo delo vezano na projekte. Kot je dejal, so zato na ministrstvu za kulturo pripravili dopolnilo k predlogu zakona, v katerem sicer piše, da morajo samozaposleni izpad dohodkov za pridobitev nadomestila dokazovati v primerjavi z mesecem februarjem. Po dopolnilu pa bi samozaposleni svoje stanje dokazovali na podlagi dohodkov iz zadnjega pol leta, saj so pri delu vezani na projekte in ni nujno, da so v februarju sploh imeli kakršnekoli dohodke.
Glede nevladnih organizacij v kulturi je Simoniti dejal, da bodo po predlogu zakona kot delodajalci upravičene izplačila nadomestil plače delavcev, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Glede javnih zavodov, ki so financirani iz proračuna, pa je pojasnil, da jim država nadomešča vse transferje oziroma dohodke, ki izhajajo iz plač.
Tina Bergant: Maske pomembne za zajezitev epidemije
Epidemijo koronavirusa bomo po besedah zdravnice Tine Bregant zajezili le, če bomo dosledno upoštevali strokovno utemeljena navodila. Na pomisleke o smotrnosti nošenja zaščitnih mask zdravnica odgovarja, da so države, ki tradicionalno bolj pogosto nosijo maske, uspele okužbo zajeziti mnogo hitreje kot države, kjer uporabe mask v javnem prostoru ni.
»Delamo vse, da bi epidemijo zajezili in da zaščitimo najbolj ranljivo populacijo, to so starejši in kronično bolni. Gre za ukrepe, ki niso obarvani z ideologijo, ampak so epidemiološko utemeljeni in za katere medicina ve že nekaj desetletij, celo stoletij,« je na današnji novinarski konferenci izpostavila pediatrinja Bregantova iz združenja mladih zdravnikov Slovenije.
Najpomembnejše pravilo je po njenih besedah še vedno, da ostajamo doma in tako preprečimo širjenje okužbe. Drugi ukrep je higiena. »Umivajmo roke z vodo in milom in razkužujmo,« je pozvala. Tretje pravilo pa je uporaba zaščitnih mask, ki povzroča nekaj zmede, zlasti po ponedeljkovem sporočilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da odsvetuje splošno uporabo zaščitnih mask v pandemiji covida-19 razen pri okuženih oz. obolelih.
A priporočila WHO po besedah Bregantove niso dvoumna. »Če ste bolni, če kašljate, če imate izcedek iz nosu, potem WHO priporoča nošnjo teh mask v javnem prostoru. Prav tako je uporaba mask priporočljiva, če skrbite za nekoga, ki je okužen,« je dodala.
Tudi za zdrave ljudi je ob obisku javnega prostora, kot je trgovina, je po besedah Bregantove uporaba mask zaželena. Države ki tradicionalno bolj pogosto nosijo maske, so uspele okužbo zajeziti mnogo hitreje kot države, kjer uporabe mask v javnem prostoru ni, je poudarila.
