Za nekatere je morda odziv EU razočaranje, saj »še« nismo videli uvedbe evropskih koronaobveznic ali velikega Marshallovega načrta, kot ga je predlagal španski premier Sanchez. Kljub temu se je v EU prvič po uvedbi aktivirala splošna klavzula o odstopu iz fiskalnega okvira EU, s katero bodo zagotovili potrebno prožnost za sprejetje vseh nujnih ukrepov za zaščito evropskih gospodarstev ter za podporo zdravstvenim sistemom in sistemom civilne zaščite. Odstopna klavzula iz fiskalnega okvira EU je bila sprejeta leta 2011 in bo letos prvič uporabljena. Uporaba odstopne klavzule iz fiskalnega okvira EU bo skupaj z napovedjo programa ECB za odkup vrednostnih papirjev (Pandemic Emergency Purchase Program (PEPP)) odprla pot do znatnih javnofinančnih izdatkov držav članic EU za boj proti negativnim finančnim učinkom zaradi covida-19. Tudi Ameriška centralna banka (FED) je pretekli ponedeljek z monetarnimi ukrepi napovedala popolno podporo domačemu finančnemu sistemu. Ameriški senat in kongres pa sta sprejela 2,2 bilijona težko fiskalno stimulacijo za podporo domači ekonomiji.
Nemčija bo vzpostavila krizni sklad v višini 500 milijonov evrov za financiranje ključnih industrij. Ta korak bo lahko šel z roko v roki z nemško željo po večjem lokaliziranju dobavnih verig iz Kitajske v EU. Na kapitalskih trgih se je tako vzpostavilo zaupanje, da bodo velike centralne banke pa tudi države poskušale storiti vse, da bodo minimizirale morebitne negativne učinke izbruha koronavirusa na realni sektor. Z morebitnim podaljšanjem krize v maj in kasneje pa lahko pričakujemo dodatne fiskalne ukrepe.
FED in ECB sta s stimulativnimi napovedmi vlagateljem podali zaupanje in ti so ponovno v večjem številu začeli kupovati bolj tvegane vrednostne papirje. Tako smo bili v zadnjem tednu priča rastem tečajev na ameriški trgih, saj so delniški indeksi S&P500, Dow Jones in Nasdaq pridobili 10, 13 in 6 odstotkov vrednosti, medtem ko je svetovni indeks W1DOW (Dow Jones Global), merjen v evrih, v tednu dni pridobil 10 odstotkov (vse podane donosnosti indeksov so merjene v evrih). Pridobili so tudi pomembnejši evropski indeksi. Nemški indeks DAX je pridobil 10 odstotkov, medtem ko je francoski indeks CAC pridobil 12 odstotkov. Indeks STOXX Europe 600, ki je sestavljen iz največjih 600 evropskih podjetij, je v tem tednu pridobil 10 odstotkov. Slovenski SBITOP je pridobil 6 odstotkov. Zlato se je v dolarjih podražilo za 5 odstotkov. Med najbolj perspektivnimi sektorji na trgu je trenutno sektor programske opreme v ZDA (Microsoft, Salesforce, ADOBE…), saj gre za industrijo, za katero lahko predvidevamo, da bodo v njej dobički v letih 2021 in 2022 višji od tistih iz leta 2019.
