»Spopadamo se s tem, kako ohraniti delo in zdravje zaposlenih ter kako se prilagoditi sedanjim razmeram,« pravi Bogomir Strašek, direktor zlate gazele KLS Ljubno, ki je specializirana za izdelavo zobatih obročev, ki jih avtomobilska industrija vgrajuje v motorje. Poslovanje podjetja je oteženo, ker se meje zapirajo in so ustavljeni transporti, nadaljuje, iz tujine je težko dobiti potrebne materiale, nekateri dobavitelji, recimo v Italiji, pa so morali tovarne celo zapreti. »Smo v položaju, ko naše proizvodnje ne moremo kar ustaviti. To lahko naredijo tisti, ki so na koncu proizvodne verige, mi pa smo na sredi, zato odjemalci potrebujejo naše izdelke in pričakujejo vsaj minimalne dobave. Trenutno delamo s približno polovičnimi zmogljivostmi, na čakanje smo poslali okoli 80 od 252 zaposlenih, nadaljujemo pa investicijske in razvojne projekte za našo novo tovarno na Ljubnem. Naša prednost je, da smo v preteklih letih v vseh pogledih dobro delali, zato imamo rezerve in nas kriza ne more kar tako odnesti. Ohraniti je treba doseženo raven kakovosti, produktivnosti in fleksibilnosti dobav. Tisti, ki bodo v tem času sposobni zagotavljati dobave, bodo tudi ohranili položaj na trgu,« poudarja Strašek, ki pozdravlja vladne ukrepe za razbremenitev gospodarstva.
Nova naročila na čakanju
»Kriznim razmeram se prilagajajo bolj ali manj vsa podjetja, Virs pri tem ni nobena izjema,« pove Renato Pahor, direktor lendavske zlate gazele 2019, ki je dobavitelj varilne in rezalne opreme, filtrskih sistemov in sistemov za avtomatizacijo. »Izredno stanje je naše poslovanje bistveno skrčilo. Ta trenutek še končujemo nekaj starih projektov. Novih naročil ni. Seveda ima virusna kriza vpliv tudi na mednarodno poslovanje. Nekatere dobaviteljske verige so že prizadete.« V podjetju upajo, da se bodo razmere kmalu umirile in da kriza ne bo trajala dlje kot tri mesece. To je obdobje, ki ga lahko premostijo in preživijo brez večjih posledic, v tem času tudi delovna mesta niso ogrožena. Poslovanje sicer prilagajajo sproti. Prejšnji ponedeljek so dve tretjini sodelavcev poslali na čakanje na delo, drugi pretežno delajo od doma. »Trenutno stanje je neprimerljivo s katerim koli v zadnjih dvajsetih letih – gospodarska aktivnost je skoraj povsem zamrla,« dodaja Pahor, ki pozdravlja hitro sprejete vladne ukrepe, a opozarja, da bodo potrebni dodatni, če bo kriza trajala dva ali tri mesece. »To je obdobje, ki ga po mojem mnenju dobra podjetja še lahko premostijo, na daljši rok pa to brez konkretne pomoči oziramo polne razbremenitve delodajalca ne bo šlo več.«
»Za zdaj v nekoliko zmanjšanem obsegu še delamo, ker imamo še stara naročila, skrbi nas, kako bo naprej,« nam je povedal Boris Mesec, direktor gorenjskega podjetja Mebor, zlate gazele leta 2018, ki izdeluje stroje za razrez lesa. »Naročil imamo toliko, da lahko delamo še nekaj mesecev, vendar nas nekateri kupci že kličejo, da bi jih radi prestavili. Če se bo veliko kupcev odločilo za čakanje, bomo morali čakati tudi mi. Pa tudi ko stroj naredimo, je problem dostave in montaže, ker ne moremo na teren.« Novih naročil imajo zelo malo, saj podjetja v trenutnih razmerah ne razmišljajo o investicijah, temveč o tem, kako se bodo obdržala nad vodo, pojasni ustanovitelj družinskega podjetja in nadaljuje, da imajo težave tudi z dobavo materiala, recimo hidravličnih komponent, ki ga večinoma dobivajo prek Italije. Veliko komponent, ki jih Mebor potrebuje za izdelavo strojev, v Sloveniji ne proizvajamo, bodo pa vse materiale, ki jih je mogoče dobiti pri nas, kupili doma. »Zelo težko rečem, kaj bodo sedanje razmere pomenile za poslovanje v letošnjem letu,« odgovarja Mesec, ki pravi, da so vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu zelo dobrodošli in so jim vlili kar nekaj optimizma, saj v tej negotovosti vsak išče rešilno bilko.
Poslovanje prilagajajo sproti
V podjetju MI Elektronika z Brezovice pri Ljubljani, bronasti gazeli lanskega leta, ki je specializirano za proizvodnjo elektronskih sklopov, ugotavljajo zamude pri dobavah materiala, kupci pa prestavljajo ali celo odpovedujejo naročila. »Poslovanje moramo sproti prilagajati nastali situaciji,« razloži prokurist Ignac Mertik. »Plan dnevno spreminjamo glede na razpoložljivost materiala in sodelavcev, da lahko zagotavljamo kar se da tekočo proizvodnjo. Učinkovitost dela je seveda v izrednih razmerah nižja kot sicer. Zaposleni na delovnih mestih, kjer je to mogoče, delajo od doma. Nekaj delavcev v proizvodnji smo premestili, da bi zagotovili primerno fizično razdaljo, nekaj jih je odšlo na dopust,« dodaja Mertik. »Glede na trenutne razmere še ne zaznavamo potreb po spremembi strukture in števila zaposlenih. Ne vemo pa, kako se bo epidemija razvijala in kakšni ukrepi nas bodo še doleteli. Če se bodo razmere še bolj zaostrile, pa se bomo morali temu prilagoditi. V normalnih razmerah gospodarske družbe prek raznih davkov, prispevkov, taks in drugega znatno prispevamo v proračun države in občin. Prav bi bilo in od države pričakujemo, da v kriznih razmerah nesebično podpre gospodarstvo in poskrbi za povračilo poslovne škode, ki je že in še bo nastala kot posledica epidemije.«
