Politika na Otoku že dolgo ni normalna. Najprej je od referenduma 23. junija 2016 za to skrbela odločitev za izstop iz Evropske unije, zdaj ni normalna zaradi novega koronavirusa, s katerim se je okužil tudi premier Boris Johnson, ki trenutno vlada »digitalno«. Tudi lanske decembrske volitve niso bile normalne zaradi brexita. Zmedeni, nedosledni in obotavljivi odnos vodje laburistov Jeremyja Corbyna do brexita, ki je bil posledica njegovega dolgoletnega evroskepticizma in načelnosti, je tako prinesel tudi propad njegovega velikega levičarskega projekta, ki je med drugim vključeval nacionalizacijo vodnega, elektro- in plinskega gospodarstva ter železnic. Zzdaj se 70-letni Corbyn s položaja prvega britanskega laburista poslavlja.

Prihod na čelo stranke je bil velikansko presenečenje

Prihod zapriseženega levičarja Corbyna, nekdanjega večnega upornika proti sistemu, na vrh laburistične stranke septembra 2015 je bil največje presenečenje v novejši politični zgodovini in je dramatično spremenil stranko. Vanjo se je včlanilo na desettisoče novih članov, zlasti veliko mladih. Pod njegovim vodstvom so bili laburisti prvič po začetku desetletne vladavine Tonyja Blaira spet prava stranka levice, kar pa je na vse mogoče načine oviralo prav blairovsko krilo v stranki, zlasti v poslanskih vrstah. Po drugi strani je res, da so laburisti decembra lani na volitvah, ki so se vrtele okoli brexita, utrpeli najhujši poraz v zadnjih desetletjih in so zato zdaj videti zelo daleč od oblasti, še bolj, kot so bili v zgodnejšem obdobju Corbynove ere.

Corbyn vseeno trdi, da so njegove (levičarske) ideje zmagale. Morda. Več bo jasno ta teden, ko bo znano ime njegovega naslednika. Velik favorit je Keir Starmer, nekdanji državni tožilec, ki je zaslovel kot razumen nasprotnik brexita. Ni levičar, se je pa v kampanji dobrikal levičarjem. V desničarskem delu medijev napovedujejo, da se bo v primeru zmage znebil vseh levičarjev v vrhu stranke. Starmer ima dve tekmici, močnejša med njima je levičarka Rebecca Long-Bailey, ki jo imajo za branilko Corbynove dediščine. Pravi, da bi zanj našla prostor v svoji vladi v senci, ker »ga ima rada«.

»Imel sem popolnoma prav«

Corbyn, ki se je laburistom pridružil še kot najstnik, poslanec londonskega delavskega okrožja Islington North pa je od leta 1983, je v velikem intervjuju za BBC ob odhodu izza krmila laburistov dejal, da prav zdajšnji odziv Johnsonove vlade na virusno krizo »dokazuje, da sem imel popolnoma prav«, ko je na decembrskih volitvah ponujal (levičarski) program velike javne porabe. Dejal je, da so ga takrat obsojali, da hoče porabiti več denarja, kot si ga država lahko privošči, da bi odpravila krivice v družbi. Orjaške vsote, ki jih vlada porablja zdaj v krizi, »pa so me oprale krivde… Konservativci so nenadoma spoznali, da morajo trošiti denar za vlaganje v državo,« je dejal.

Corbyn je sicer priznal, da njegova brexitska politika ni zmagala na volitvah. Dodal pa je, da je bila, tako kot tudi sam osebno, deležna »neprimerljive zlorabe« v glavnih medijih (velika večina teh je v Britaniji desnih). Vseeno je optimistično prepričan, da bo virusna kriza za vedno spremenila britanski politični zemljevid: »Mislim, da naša družba in politika nikoli več ne bosta enaki, kot sta bili, ker smo nenadoma spoznali, da kot družba in skupnost potrebujemo vsakogar in da mora vsakdo prispevati svoj delež.«