No, okoli 15. ure si naložim stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in preberem podatke o na novo opravljenih testih in ugotovljenih okužbah, pogledam priložene grafe, hudo mi je za vsako novo žrtev, ki se zapiše na zaslonu. Takoj pomislim na izredno težke razmere v domovih za ostarele, kjer se okužba hitreje širi, in na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer se zdravniki in medicinske sestre borijo za življenje že (ali še) kakšnih deset najhuje obolelih. A ko pogledam še pisan zemljevid države, ki kaže v barvah najmanj in najbolj od pandemije prizadete predele, se, sebično, seveda, veselim, da na Obali in Krasu mirujemo že kak dan na »le« 13 primerih. Vsaj tako še do danes, ko je na koledarju petek, 27. marec.

Toda v torek me je nekoliko zbodlo in streslo zaradi tega, kar sem videl in slišal v poročilih na RTV ob 17. uri in v Dnevniku dve uri kasneje. Šlo je za projekcijo nadaljnjega poteka pandemije pri nas, ki nam jo je sporočil slovenski infektolog Andrej Trampuž iz Berlina. »Če je danes 480 okuženih,« je dejal, »jih bo čez deset dni 5090 in čez 14 dni 14.500.« Vprašal sem se, od kod taka računica, če že dva tedna ugotavljamo do največ 50 novih okužb na dan (12. 3.), sicer v poprečju od 30 do 45. Edina razlaga je, da je bil omenjenemu zdravniku sporočen le podatek do torka okuženih in da je kalkuliral razvoj okužbe po eksponentnem dvigu. Tega pa pri nas, vsaj za zdaj, k sreči nimamo in ne kaže, da bi se nam zgodilo. Dokaj pravočasno smo namreč spoznali, da se je treba držati predpisanih varnostnih ukrepov, ki so jih določile oblasti in, ne nazadnje tega, kar ti narekuje zdrava pamet.

Če se bo torej trend rasti nadaljeval kot doslej (včeraj 49 novih okužb) in domovi ostarelih, ki jim dr. Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike pravi »tempirane bombe«, ne bodo eksplodirali, bomo imeli čez sedem dni (trije od desetih napovedanih dni so že mimo) od 780 do 930 okuženih in čez enajst dni še dodatnih 120 do 180. Pa tudi ko uporabimo Gantarjevo špekulacijo, da je okužb zagotovo petkrat več, kot pravijo uradni podatki, pridemo do maksimalnih številk 4500 okuženih do 3. aprila in 5300 do 7. aprila.

Če naj bi se katastrofična projekcija dr. Trampuža uresničila, bi morali že od dne, ko jo je podal, ugotavljati do 470 novih primerov na dan in celo do 2500 na teden. Ker se to ne dogaja in tudi ni pričakovati, da bi se, prej narobe oziroma naj bi se krivulja ugotovljenih okužb začela spuščati, če pogledamo kitajsko izkušnjo, najkasneje konec aprila (nekaj mi pravi, da že sredi meseca), bomo dosegli vrh tam pri 1300 do 1500 primerih. Od teh si je želeti čim manj hospitaliziranih in predvsem čim manj tistih na respiratorjih. Tudi sam seveda špekuliram, a na osnovi dosedanjih podatkov, grafov, trenda.

No, prepričan sem, da bomo pred poletjem vendarle zagledali luč na koncu predora, kar pa ne pomeni, da bomo znova zadihali kot prej. Koprski epidemiolog Boris Kopilovič pravilno opozarja, da bo za to potrebnih še nekaj mesecev. Preprosta pamet nam pravi, da vse dotlej, dokler še zadnji oboleli ne bo ozdravel in ne bo vnosov novih primerov iz tujine. Da, meja, zlasti z Italijo, bo morala biti še dolgo strogo nadzorovana. Za zdaj pa, ostanimo doma in srečno!

Aurelio Juri, Koper